Janez Kovačič
Samozavest je očitna: medtem ko se številne tovarne skoraj sramujejo, da so imele nekdaj v ponudbi različne enoprostorce, ga hiša iz nemškega Stuttgarta ne ukinja, pač pa posodablja. Mercedes-Benz B se upira prevladujoči (evropski) tržni modi, ki se s skoraj neverjetno ihto odpoveduje enoprostorcem, ne pa enoprostorskosti.
B je Mercedesov prvak na slovenskem trgu, kar morda pomeni, da se slovenski kupec še ni povsem do tal priklonil tržnim trendom. Novi B je opazno drugačen: širši in nižji, nekaj daljši in prav tako z nekaj daljšo medosno razdaljo, predvsem pa slok in gladkih linij, zato tudi odličen količnik zračnega upora (CX=0,24), torej manj enoprostorski, kot je bil, čeprav je sprememba svetlobno daleč od radikalnosti, ki jo je pred leti doživel manjši mercedes A.
Toda čeprav enoprostorec, B po tej strani ne ponuja nič posebnega. Ni premične zadnje sedežne klopi (je pa obljubljena), sicer deljive v uporabnem razmerju 40/20/40. Tudi ne razvaja s kakšnim inovativnim in priročnim podiranjem zadnjih sedežev, velikost prtljažnika v takšni ali drugačni postavitvi sedežev ni izjemna, kajti sedanjih oziroma osnovnih 455 litrov volumna je celo za 33 litrov manj kot prej. Torej nekakšen neizraziti enoprostorec. Navdušuje armatura z zdaj že znanim dvojnim zaslonom pod enotnim steklom: prvi je namenjen digitalnim merilnikom, drugi multimedijskemu sistemu MBUX. Je pa oblika tega zaslona zelo pravokotna, morda bi jih lahko dodali kakšno dizajnersko vijugo. Stikal je precej, se je treba malce privaditi, ročica 8-stopenjskega menjalnika je obvolanska. Asistenčnih sistemov in dodatne opreme je res veliko, kajti, saj vemo, oprema naredi avtomobil … Nekateri delujejo preveč živčno, recimo tisti, ki skrbi, da je avto sredi voznega pasu. Motor je skoraj športno živahen, omogoča visoke potovalne hitrosti, poraba zelo sprejemljiva, podvozje verjetno tudi zaradi 19-palčnih platišč na trenutke precej grobo, skratka, tale B je v tem pogledu daleč od družinske umirjenosti.
In za konec: z vso dodatno opremo je B res pravi predstavnik premijskega enoprostorca. Vsega, kar je imel, ne potrebuješ, je pa fino, če imaš. Še bolj fino je, če cena ni najpomembnejša pri odločitvi za ali proti.
