Pri hibridno gnanih avtomobilih je dobro vedeti preprosto resnico; danes je namreč ta tehnika namenjena povečevanju izkoristka motorja z notranjim zgorevanjem (MNZ), kar pomeni, da je hibridna pogonska tehnika nekaj takšnega kot denimo turbopuhalo oziroma katerikoli tehnični prijem, s katerim se izkoristek pogona poveča. Torej tudi izboljšani vbrizgi, boljši program nadzorne elektronike, zmanjšanje notranjega trenja v motorju in podobno. Rečeno precej poenostavljeno: dodatek za manjšo porabo. Drži pa tudi, da je med vsemi prijemi ta hip hibridizacija daleč najbolj kompleksna reč.
Današnjo avtomobilsko hibridno tehniko smo na teh straneh že spoznali (https://www.vecer.com/hibridi-avtomobili-z-dvema-motorjema-6661395). Glede na to, da je s tehničnega zornega kota hibridnih pogonov več vrst, pa ostaja vprašanje, kateri je najbolj primeren za posameznega kupca. Tu se je treba odločati na osnovi stopnje hibridizacije, ker ta vpliva tako na izpolnjevanje zahtev oziroma načina vožnje voznika kot na ceno, ki je pri različnih stopnjah različna.
Slabosti hibridov
Glede na stopnjo hibridizacije se dvigujeta masa in cena avtomobila, manjša se prostor. Zvečine se to najbolj pozna v prtljažniku (kjer je pogosto pogonska baterija), včasih tudi pri uporabnosti zadnje klopi. Glede naštetega pomaga preprosta številska primerjava med običajno in hibridno različico, ko gre za prostornost, pa tudi pogled na zadnjo klop in v prtljažnik.
