V zadnjih letih se zdi, da je krivda za vse težave sodobnih najstnikov pripisana enemu samemu dejavniku: pametnim telefonom. Starši z grozo opazujejo, kako njihovi otroci ure in ure drsajo po TikToku, Instagramu ali pa se izgubijo v svetu videoiger. Strah, da to vodi v epidemijo depresije in tesnobe, je postal tako močan, da vlade nekaterih držav, denimo Avstralije in Velike Britanije, resno razmišljajo o popolni prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 16 let.
Vendar pa nova, izjemno obsežna študija, ki prihaja iz akademskih krogov, te strahove postavlja na laž. Izkazalo se je, da preprosto merjenje časa, ki ga mladostniki preživijo pred zasloni, ne pove prav ničesar o njihovem duševnem zdravju. Povezava med dolgotrajnim igranjem igric in depresijo morda sploh ne obstaja na način, kot smo si ga predstavljali.
Količina ur ni merilo za depresijo
Raziskovalci z Univerze v Manchestru so se lotili ambicioznega projekta. V obdobju treh šolskih let so spremljali kar 25.000 najstnikov, starih od 11 do 14 let. Njihov cilj je bil ugotoviti, ali uporaba tehnologije dejansko napoveduje kasnejše težave v duševnem zdravju. Mladostniki so poročali o svojih navadah na družbenih omrežjih, pogostosti igranja iger in čustvenih stiskah.
Rezultati so presenetili celo strokovnjake. Študija ni našla nobenih dokazov, da bi intenzivnejša uporaba družbenih omrežij ali pogostejše igranje iger pri fantih ali dekletih povečala simptome tesnobe ali depresije v naslednjem letu. Tudi ko se je uporaba omrežij pri učencih od osmega do desetega razreda povečala, to ni imelo nikakršnega škodljivega vpliva na njihovo duševno zdravje v prihodnosti, poroča britanski The Guardian.
Vodja raziskave Qiqi Cheng je poudarila, da so rezultati jasni, čeprav morda neintuitivni za zaskrbljene starše. "Vemo, da so družine v skrbeh, vendar naši rezultati ne podpirajo ideje, da preprosto preživljanje časa na družbenih omrežjih ali igranje iger vodi do težav z duševnim zdravjem – zgodba je veliko bolj zapletena," je pojasnila.
Vsebina je pomembnejša od časa
To seveda ne pomeni, da je svet interneta popolnoma nedolžen in da nevarnosti ne obstajajo. Raziskovalci opozarjajo, da je ključna razlika v tem, kaj najstniki na spletu počnejo, in ne v tem, koliko časa tam prebijejo. Žaljiva sporočila, spletno nadlegovanje, pritiski vrstnikov in izpostavljenost ekstremnim vsebinam imajo lahko uničujoče posledice za dobro počutje. Vendar pa samo osredotočanje na "čas pred zaslonom" in prepovedi na podlagi ure niso rešitev.
Znanstveniki so v raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Public Health, preučevali tudi način uporabe. Ugotovili so, da niti aktivno klepetanje s prijatelji niti pasivno pregledovanje objav (tako imenovano "skrolanje") nista neposredno povzročala duševnih težav. Profesor Neil Humphrey, soavtor študije, je izpostavil zanimivo dinamiko: "Naše ugotovitve nam povedo, da so izbire mladih glede družbenih omrežij in iger morda oblikovane glede na to, kako se počutijo, ne pa nujno obratno."
Namesto da bi demonizirali tehnologijo samo po sebi, bi se morali starši in družba osredotočiti na to, kaj mladi na spletu počnejo, s kom se povezujejo in predvsem, kako podprte se počutijo v svojem resničnem, vsakdanjem življenju. Zdi se, da je telefon le orodje, in če se najstnik počuti dobro v svoji koži, mu nekaj ur igranja videoiger ali gledanja posnetkov na TikToku ne bo škodovalo.
