Alzheimerjeva bolezen ne nastopi nenadoma. Razvija se več desetletij, pri čemer možgani tiho kopičijo poškodbe, ki vrsto let ostajajo povsem nevidne. Zato lahko pravočasno prepoznavanje določenih znakov naredi veliko razliko. Raziskovalci iz ameriškega zdravstvenega centra Vanderbilt Health so nedavno identificirali več kot 70 zdravstvenih stanj, ki se pri pacientih pojavijo tudi do deset let pred uradno diagnozo.
Ekipa, ki jo vodi profesor Xue Zhong, je do teh ugotovitev prišla z analizo obsežne baze podatkov. Raziskovalci so pregledali zdravstvene kartoteke več kot 150 milijonov ljudi in rezultate nato preverili še na neodvisnem vzorcu treh milijonov pacientov. Primerjali so več kot 43 tisoč oseb z diagnozo Alzheimerjeve bolezni s 400 tisoč zdravimi posamezniki iste starosti in spola. Iskali so predvsem bolezni, ki so se pri obolelih redno pojavljale vsaj desetletje prej.
Štiri glavne kategorije opozorilnih znakov
Odkrita stanja so razdelili v štiri glavne kategorije. Te vključujejo motnje duševnega zdravja, nevrološke težave in motnje spanja, srčno-žilne težave ter presnovne bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. Med najpogostejšimi stanji, ki izstopajo, raziskovalci navajajo depresijo, nespečnost, apnejo v spanju, visok krvni tlak in hude nevropsihiatrične motnje. Profesor Zhong ob tem poudarja: "Če bi poznali celotno sliko zdravstvenih stanj pred razvojem bolezni, bi lahko posredovali veliko prej, preden upad kognitivnih sposobnosti postane očiten."
Znanstveniki so klinične podatke križali še z genetskimi in ugotovili, da se 19 od vseh identificiranih stanj neposredno povezuje z genetskimi različicami za Alzheimerjevo bolezen. To odpira povsem novo perspektivo, saj nekatere od teh bolezni morda niso zgolj zgodnji signali, ampak si z Alzheimerjevo boleznijo delijo skupne biološke korenine.
Presenetljiva povezava z rakom
Študija prinaša tudi nekatere manj pričakovane ugotovitve. Raziskovalci so opazili obratno sorazmerje med tumorji in Alzheimerjevo boleznijo. Ljudje, ki zbolijo za rakom, redkeje prejmejo diagnozo Alzheimerjeve bolezni in obratno. To anomalijo so nekatere študije v preteklosti že zaznale, vendar strokovnjaki še vedno ne poznajo točnega razloga zanjo. Trenutno intenzivno preiskujejo mehanizme v ozadju tega pojava, saj upajo, da bodo našli uporabne smernice za nove terapevtske strategije.
Čeprav raziskava ne dokazuje, da omenjena stanja neposredno povzročajo Alzheimerjevo bolezen, jasno kaže, da se sistematično pojavljajo veliko prej. Zgodnje prepoznavanje teh zdravstvenih vzorcev strokovnjakom ponuja nove priložnosti za zmanjšanje tveganja in zgodnje ukrepanje. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da bi lahko zamik pojava bolezni za zgolj pet let prepolovil stopnjo njene pojavnosti v družbi.
