Grški otok Santorini je s svojimi belimi hišicami in modrimi kupolami sanjska destinacija za milijone turistov, a v začetku leta 2025 se je idila spremenila v prizorišče negotovosti in strahu. Tla so se začela tresti, in to ne le enkrat. Seizmična aktivnost pod Santorinijem ter sosednjima otokoma Amorgos in Anafi je postala tako intenzivna, da so zabeležili več deset tisoč potresov.
Mnogi tresljaji so presegli magnitudo pet po Richterjevi lestvici, kar je sprožilo preplah. Številni turisti so predčasno zapustili otoke, lokalno prebivalstvo pa je živelo v strahu, da se prebuja podvodni vulkan Kolumbo ali da gre za uvod v katastrofo, podobno tisti iz leta 1956, ko je območje prizadel rušilni potres z magnitudo 7,7.
Da bi razvozlali skrivnost te nenadne in silovite aktivnosti, so znanstveniki uporabili kombinacijo osnovnih fizikalnih načel in napredne umetne inteligence. Njihova dognanja so pomirjujoča, a hkrati fascinantna, saj razkrivajo mogočne sile, ki delujejo globoko pod morskim dnom, poroča britanski BBC.
Ogromne količine magme pod morskim dnom
Raziskovalna ekipa je s pomočjo tridimenzionalnega mapiranja in analize podatkov ugotovila, da je serijo več kot 25.000 potresov povzročilo horizontalno premikanje magme. Ta se ni dvigovala navpično proti površju, kot bi pričakovali pred izbruhom, temveč se je prebijala skozi podzemni kanal, dolg kar 30 kilometrov. Ta kanal se nahaja več kot deset kilometrov globoko pod morskim dnom, razteza pa se pod Santorinijem in vulkanom Kolumbo.
Količine staljene kamnine so bile nepredstavljive. Znanstveniki so ocenili, da bi količina magme, ki se je v treh mesecih pretakala skozi zemeljsko skorjo, lahko napolnila približno 200.000 olimpijskih bazenov. Ti premiki, strokovno imenovani "magmatske intruzije", so ob prebijanju skozi plasti kamnin povzročali tisoče potresov, ki so jih čutili na površju.
Pri analizi je ključno vlogo odigrala umetna inteligenca. Dr. Stephen Hicks z Londonskega univerzitetnega kolidža (UCL) in njegova ekipa so vsak posamezen potres uporabili kot nekakšen virtualni senzor. Z računalniškim učenjem so analizirali vzorce in ustvarili podroben model dogajanja. "Ko v našem 3D modelu analiziramo vzorec teh potresov, dobimo zelo dobro ujemanje s tem, kar pričakujemo pri horizontalnem premikanju magme," je pojasnil geofizik Anthony Lomax.
Nevarnost je zaenkrat mimo
Dobra novica za prebivalce in obiskovalce Grčije je, da se je aktivnost umirila. Raziskovalci menijo, da se je magma ohladila in "zagozdila" globoko v skorji, približno osem kilometrov pod površjem. Dr. Hicks pojasnjuje, da bi se magma, če bi hotela izbruhniti, dvignila zelo hitro, v nekaj urah ali dneh. Ker je aktivnost zamrla, je neposredna nevarnost izbruha minila.
Vendar pa narava ostaja nepredvidljiva. Vulkani lahko vstopijo v dolgotrajne faze nestabilnosti, kar dokazujejo nedavni dogodki na Islandiji. Kljub temu znanstveniki poudarjajo, da je uporaba umetne inteligence pri spremljanju vulkanske aktivnosti velik korak naprej. Takšna tehnologija bi lahko v prihodnosti bistveno izboljšala napovedovanje izbruhov in s tem povečala varnost ljudi, ki živijo na potresno in vulkansko aktivnih območjih.
