D.Ži
Kako zelo bi iskali sonce, če bi živeli pred več kot 230 milijoni let. Takrat je naš planet doživel nekaj nepredstavljivega. Ko se danes pritožujemo nad nekajdnevnimi plohami, pozabljamo, da je Zemlja v svoji geološki zgodovini prestala obdobje, ko je deževalo neverjetnih milijon do dva milijona let brez prestanka.
Geologi so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja proučevali plasti kamnin na različnih območjih sveta. Pri tem so odkrili dokaze o tej izjemni deževni dobi, poroča hrvaški portal Punkufer. Tehnično gledano takrat še nismo poznali Zemlje v današnji obliki, ampak je obstajala supercelina Pangea. Kljub temu pa brez te prazgodovinske deževne epizode naš svet danes ne bi bil takšen, kot ga poznamo.
Vulkani so zakuhali ekstremno globalno segrevanje
Znanstveniki to obdobje imenujejo karnijska pluvialna epizoda. Dogajala se je v triasu, ko so nenehno bruhali vulkani. Morja so se umikala in vračala, na obzorju pa so se šele začele oblikovati današnje mogočne gorske verige. Raziskovalci domnevajo, da so prav pogosti vulkanski izbruhi sprožili hudo globalno segrevanje. Morja so postajala vse toplejša, voda je močno izhlapevala in ustvarjala ogromne količine vlage v ozračju. Dolgotrajno sušo je tako zamenjal dež, ki je padal neverjeten milijon let.
Ta klimatski šok je močno vplival na ves živi svet. Ekstremne vremenske razmere so povzročile množično izumiranje vrst, oceani so ostali brez kisika, tla pa so postajala vse bolj kisla. Ekološka podoba planeta se je korenito spremenila.
Ekstremni pogoji so odprli vrata dinozavrom
Po drugi strani pa so drastične podnebne spremembe in neskončno deževje nekaterim vrstam omogočili hiter razvoj. V tem času so dinozavri doživeli pravi razcvet in raznolikost. Prav tako so se v tem vlažnem in toplem okolju začeli razvijati predniki mnogih današnjih kopenskih živali, kot so želve, krokodili, kuščarji in celo prvi sesalci.
Znanstveniki danes pozorno preučujejo to "mokro epizodo", saj jim ponuja fantastičen vpogled v prilagodljivost življenja na Zemlji. Hkrati pa strokovnjaki opozarjajo na zaskrbljujoče dejstvo. Podatki iz preteklosti jasno kažejo, da sodobni človek trenutno spreminja planet in njegovo podnebje veliko hitreje, kot je to v preteklosti počela sama narava.
