Katerekoli številke obračajo snovalci slovenskega turizma, zato da blažijo vtis po pandemičnem padcu, po katerem je, kot se strinjajo sami, turistična panoga nazadovala za celo desetletje, bo pot okrevanja še dolga in merjena v letih, ne mesecih.
Da ne bi zgrmeli še globlje, je že lani poskrbela vlada z razdelitvijo turističnih bonov med prebivalstvo. To je, dokler je lahko, izkoristilo dobro tretjino bonov, tako da se domači turistični ponudniki letos lahko nadejajo še okoli 220 milijonov evrov. Glede na to, da smo skoraj že pol leta zaprti v svoje občine in s tem tudi meje, bo veliko Slovencev želelo odpotovati v tuje priljubljene počitniške cilje. Nekateri te, tudi najbolj eksotične, že obiskujejo. Zato se bodo morali tudi tisti, ki so še lani vihali nos nad zahtevnimi in varčnimi slovenskimi turisti, zanje še potruditi.
Še pomnite, ko so Počivalškovi turistični strategi pred epidemijo razlagali, kako bo Slovenija razvijala petzvezdični butični turizem za goste z debelimi denarnicami in privabljala trajnostno naravnane turiste, masovne in bolj cenene turistične tokove pa da bomo tako preusmerjali drugim. Da bi konec leta 2021 lahko s turizmom zaslužili že štiri milijarde evrov ...
Res je, da je te ambiciozne načrte prekrižala pandemija, žal tudi obeti niso dobri. Četudi smo se z že nagrajenim Slovenskim paviljonom za svetovno razstavo Expo Dubaj 2020, ki jo nameravajo jeseni odpreti svetovni javnosti, dobro pripravili. A z zornega kota posledic koronavirusa so to naložbe za v prihodnje. Ko bo in če bo, cepivo zoper covid-19 delovalo, kot je načrtovano, in se bodo odprle meje.
Medtem bo treba veliko vlagati tudi v od lastniških ožemanj utrujene slovenske hotelske družbe pod novim državnim turističnim holdingom. In paziti, da ne bodo njihove sejne sobe priložnost za nastavljanje politiki in dobaviteljem ljubih kadrov.
Še prej pa bo treba naše turistične zmogljivosti sploh odpreti in ugotoviti, kaj je od njih ostalo in ali imajo dovolj kadrov, ki bi lahko nadaljevali zgodbo Turizem smo ljudje. Konec leta je bilo namreč že okoli deset tisoč zaposlenih v gostinstvu in turizmu na borzi dela. Ko vlada ne bo več subvencionirala čakanja na delo, se lahko njihovo število podvoji ali potroji. Da vladajoči ne razumejo turizma, kažejo tudi rokohitrske poteze ob zapiranju in pogojnem odpiranju smučišč, kjer je očitno treba porabiti čim več hitrih testov fantov, ki so z vlado, kot so se pohvalili, sklenili "bolan" posel. Nekateri pa smučišč v najboljši zimi v zadnjem desetletju še odprli niso.
Medtem ko se kitimo z nazivom evropska gastronomska regija, si naši chefi z michelinovimi zvezdicami rešujejo eksistenco s prenašanjem teh v trgovske verige in s posojanjem svojih zvenečih kulinaričnih imen za bifteke in paštete. Kapo dol, nekako je treba preživeti, žal pa mnogi vrat lokalov ne bodo mogli odpreti, tudi ko jim bo vlada to dovolila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
