WiFi na tirih? Da, vendar ne v Sloveniji

V Sloveniji več kot dve tretjini ljudi vsak ali skoraj vsak dan uporablja internet, več kot dva milijona oseb pa mobilno omrežje. V prvem četrtletju lanskega leta je splet po podatkih statističnega urada vsak dan ali skoraj vsak dan uporabljalo 64 odstotkov ljudi, starih med 17 in 65 let. V starostni skupini od 16 do 24 let je bilo takih kar 94 odstotkov.
Dve tretjini ljudi splet uporablja za pošiljanje ali prejemanje elektronske pošte, skoraj toliko jih hkrati tudi išče informacije o blagu in storitvah, slabih 40 odstotkov pa uporablja družbena omrežja.
In do teh vsebin najbolj pogosto dostopajo prek mobilnega ali pametnega telefona. Seveda so mobilniki najbolj priljubljeno orodje za dostopanje do spleta v starostni skupini najmlajših, starih od 16 do 24 let - kar 91 odstotkov jih do spleta dostopa na takšen način. V skupini od 35 do 44 let jih do spleta prek omenjenih naprav dostopa 75 odstotkov, šele pri starejših, starih od 65 do 74 let, ta delež pade na 7 odstotkov.

WiFi na vlaku?

Eden takšnih, ki za dostop do spleta uporablja mobilni telefon, je tudi poslanec ZL Franc Trček, ki je bil izvoljen v Mariboru. Sam se veliko, kar približno 15-krat mesečno, vozi z vlakom. Tako na seje in delo v državni zbor v Ljubljano prihaja z vlakom. Ob tem poudari, da je kar približno polovica poti slabo pokrite z mobilnim signalom.
To pa pomeni, da ljudje, ki se vozijo z vlakom iz Maribora v Ljubljano ali obratno, ne morejo med vožnjo, ko praktično nimajo drugih opravkov, ta čas nameniti uporabi spleta. Seveda bi ga lahko, če bi vlaki, tako kot je to pri naših severnih ali vzhodnih sosedih, ponujali tudi brezžičen dostop do spleta.
V Slovenskih železnicah so pojasnili, da je ta projekt šele v fazi testiranja. Za zdaj je tehnologija implementirana le na enem vlaku, nameravajo pa to "postopoma razširiti tudi na preostale vlake in postaje," so pojasnili. Vtičnice za polnjenje telefonov so za zdaj na voljo na vlakih EMG 310 in v šestih potniških vagonih. Pravijo še, da bodo novi vlaki, za katere se pravkar pripravlja razpis, prav tako že imeli vtičnice.
Če se na tem področju primerjamo s sosedi, poglejmo najprej na Hrvaško. Hrvaške železnice WiFi dostop do spleta omogočajo na 21 vlakih. Gre za nove vlake, ki si v uporabi kvečjemu dve leti. Ti vlaki vozijo v mestnem in primestnem zagrebškem prometu ter glavno mesto povezujejo z Vinkovci, Koprivnico, Karlovcem, Moravicami, Siskom in Varaždinom. Za dostop ni potrebnih nobenih kod ali gesel, predstavnica hrvaških železnic pa nam je še povedala, da so potniki s to storitvijo izjemno zadovoljni.
Zagotovo so še bolj zadovoljni v Avstriji ali Nemčiji, kjer je ta storitev še bolj razširjena, prav tako pa dostop do spleta ponujajo tudi na hitrih vlakih v Italiji Frecciarossa in Frecciargento, ki dosegajo hitrosti do 400 oziroma 250 kilometrov na uro. A, pozor v Italiji dostop do spleta ni brezplačen. Za to je treba doplačati 1 cent za 24 ur brskanja po spletu. Sicer pa je brskanje po spletu na voljo tudi na mestnih avtobusih v Trstu in tudi v Rimu.

Mariborski mestni avtobusi ga imajo

Prav z mestnimi avtobusi v Sloveniji dnevno potuje največ potnikov. Kako je s tem, smo povprašali mariborskega avtobusnega prevoznika Marprom. Tam zagotavljajo, da že od leta 2014 nudijo potnikom brezplačen dostop do spleta prek brezžičnega omrežja. Pravijo, da večjih težav pri tem ne zaznavajo, v kratkem pa naj bi s tehnologijo, ki to omogoča opremili še tri velike in tri manjše avtobuse, namenjene čarterskim turističnim prevozom.
S tem pa se ne more pohvaliti Ljubljanski potniški promet (LPP), saj te storitve ne ponuja in je niti ne namerava ponuditi. Odgovorili so namreč, da so pred tremi leti o tem resno razmišljali, naredili tudi analizo, ki pa je pokazala, da se povprečno ljudje z njihovim avtobusom vozijo približno 15 minut. Hkrati so še ugotovili, da bi z morebitno namestitvijo tega sistema kvaliteten dostop do spleta zaradi tehničnih omejitev omogočili kvečjemu 20 uporabnikom hkrati. Prav zaradi tega in tudi, kot temu pravijo sami, "dejstva", da ima večina potnikov tudi telefonske pakete, ki omogočajo brezžični dostop do spleta, so se odločili, da avtobusov ne bodo nadgradili s to storitvijo. Pravijo, da v tej smeri niso prejeli tudi nobenih pobud potnikov.

Avtobusarji se zavedajo, a ...

Več kot z vlaki, vsak dan po naši državi potujemo z avtobusi. Skupina Arriva ima v Sloveniji skupaj 545 avtobusov, ki ponujajo redne linijske prevoze po večjem delu države, od tega je dostop do spleta do zdaj omogočen na 85 avtobusih (15 odstotkov), do konca leta pa naj bi to storitev uvedli še na 50 avtobusih. Ti avtobusi vozijo po različnih dnevnih razporedih in zato niso vezani na določene relacije. Je pa ta storitev zagotovo na voljo potnikom, ki uporabijo njihovo hitro linijo Arriva Express na relaciji Ljubljana-Trst.
Dodajajo, da je vožnja na avtobusih z internetom za potnike zanimivejša, hkrati pa lahko potovanje izkoristijo tudi za delo ali pa si čas vožnje krajšajo z brskanjem po pametnih telefonih, tablicah ali prenosnikih. Zavedajo se tudi, da je dostop do interneta pomemben tudi za turiste, ki lahko podatke preverjajo ali pridobivajo med samo vožnjo.
Avtobusne prevoze v Sloveniji ponuja tudi Avrigo, ki pa v avtobusih na rednih linijah ne omogoča brezplačnega dostopa do spleta. Ga pa imajo na avtobusih, ki so namenjeni občasnim prevozom. Predvsem gre tu za bolj zahtevne potnike, kot so gostje s potniških križark, ali pa nogometaši italijanskega prvoligaša Udinese, katerega uradni prevoznik je Avrigo. Ker imajo dobre izkušnje in ker se zavedajo, da večina ljudi želi biti v stiku z informacijami, razmišljajo, da bi v prihodnje omenjeno storitev ponudili na vseh svojih avtobusih.
Že leta 2013 je v Sloveniji zapeljal prvi avtobus, ki je potnikom ponujal brezplačen internet. Gre za avtobus podjetja Integral iz Brežic. Od takrat so število avtobusov, ki nudijo dostop do spleta povečevali na 18, letos pa so celo uvedli dodatno storitev in sicer so en avtobus opremili z usmerjevalnikom, ki potniku omogoča različne video vsebine. Vendar pa žal, tako kot pri Avrigu, teh storitev ni na avtobusih, ki vozijo v javnem potniškem prometu. Pravijo, da za to ni izkazan pretiran interes potnikov. Glede na zgornje podatke o rabi spleta v Sloveniji, bi jim kar težko verjeli.

Splet v ustavo?

Ali pač? Trček pravi, da spleta na vlaku ne pogreša preveč. Zanj dve uri na vlaku do Maribora predstavljata najbolj mirne trenutke delovnega dne in takrat v miru dela in se pripravlja za seje državnega zbora. Vendar dodaja, da to ne pomeni, da ostali tega ne bi potrebovali oziroma si želeli kaj takšnega. Sam precej bolj pogreša tihe vagone, a to je druga tema. Ko se mu porodi potreba po dostopu do spleta, uporabi mobilni telefon, ker drugega nima na voljo. "Čeprav imajo železnice svojo optiko ob progi in bi se v bistvu dalo urediti," pravi.
In na koncu se je strinjal, da bi morali pri nas, tako kot je to na Finskem in v Estoniji, v ustavo zapisati, da je dostop do spleta človekova pravica.