Ob pojavu nalezljivega virusa je bilo vsega udobja vajeno človeštvo dela sveta na veliki preizkušnji, saj ni poznalo odgovora, ali in kako sploh se je smrtonosnemu virusu mogoče upreti. Ob veliki negotovosti je upalo v pamet, razum in znanost, da bi se ubranili pred polomom. Logično, saj je človeška rasa skozi evolucijo prišla na stopnjo, ko je znala najti odgovore na najkompleksnejša vprašanja. Seveda ne na vsa, vendar znanost dela čudeže in premika meje možnega.
Tudi na področju covida je izpolnila pričakovanja, saj je kmalu odgovorila s cepivom, celo več cepivi, ki človeku pomagajo, da ne bo hudo zbolel ali pa sploh ne bo. Odgovor je prinesel upanje in veliko olajšanje, da ne bo le obliž na rano preplašenega planeta, ampak da ga bo s svojo učinkovitostjo tudi dokončno premagal. Znanost torej je zagotovila, da bi lahko človeštvo brez množičnih smrti in zategnjenih družbenih omejitev prosperiralo še naprej. Oblasti so le še tekmovale, kako cepivo čim prej spraviti do svojih ljudi za nadzorovan izhod iz krize in nov začetek.
Vendar je skupnost zanemarila, da so danes človeku dostopne tudi vse (dez)informacije, ki so bile skozi stoletja vendarle filtrirane skozi racionalne podsisteme - upravljanja, univerze, šolski in izobraževalni sistem, medije, knjige in učbenike, interesna združenja, skupnosti, ki se jim je nekoč brezpogojno in na podlagi dobrih izkušenj zaupalo, medtem ko je danes - vse postavljeno na glavo.
Vsem sistemom, ki so temeljili na zaupanju, danes moč peša, medtem ko se krepi moč njegovega lažnega veličanstva - digitalnih socialnih omrežjih, ki so ob vsem čudovitem, kar ponujajo, žal tudi gojišča lažnih novic, nekulture, neznanja in izražajo tisti najblatnejši dol. Ob vseprisotni individualizaciji - meni nihče nič ne more - prav medicina socialnih omrežij, njena prodornost do vsakega doma ali napravice v žepu povzroča katastrofalne težave pri obvladovanju epidemije.
Če smo se nekoč bali korporacijskega lezenja pod kožo z namenom, da nam želijo prodati več kokakole, se je kot mnogo hujša pokazala prodaja dvomov, teorij zarote, ki poglabljajo človeško nezaupanje. Apriorno zavračanje stroke, vsakodnevno srkanje in ponotranjenje dvomov in posledično neracionalno obnašanje danes ogrožata zdravje celotne družbe in posameznikov. Odklanjanje cepljenja namreč polni bolnišnice, se znaša nad zdravniki, povzroča zapiranje družbe, vsiljuje omejitve, ogroža lepo življenje mladih in starih, zato ljudje, pomagajte sebi in drugim in se cepite, če dvomite, pa se čim prej pogovorite. Gre za osebno in družbeno odgovornost. Bolnišnice so namreč že prepolne s covidnimi bolniki, kaj, če bo zares prepozno za onkološko operacijo ali srčni obvod? Ali po domače: lahko, da ti virus ne bo mogel nič. Možno je, da boš malo ali pa hudo zbolel sam. Lahko, da boš usodno okužil bližnjega, ki ga boš imel na vesti. Si pripravljen nositi breme krivde smrti, invalidnosti, zapiranje družbe? O tem bi se moral vprašati vsak, ki brez razloga odklanja cepljenje. V tako krutem času živimo.
Za porazno nizko precepljenost pa bi morala prevzeti odgovornost tudi vlada, ker ni pravočasno poskrbela za pravni okvir. Novo podlago si je sicer pripravila s PKP10, ki bi tistim, ki se na zdravje spoznajo - ministru za zdravje, omogočil ukrepanje, kot je to na primer možno v Avstriji. Ta gre v ponedeljek kar v zaprtje, včeraj pa je kot prva članica EU napovedala obvezno cepljenje. Zakaj se pri njih nekaj da, pri nas pa ne? Ni vse v kulturnih razlikah, ampak je tudi v pravni državi in načinu vladanja. Če to ne žanje zaupanja, je treba zamenjati celoten politični razred in pričeti na novo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
