
V področju prometne operative se ukvarjajo z osnovno dejavnostjo Marproma, poleg prevoza potnikov je to skrb za vozne rede, avtobuse in postajališča. Vseh sodelavcev je približno 170, od tega je približno 145 voznikov, preostalo so zaposleni v administraciji, v planski službi, prometniki, ki skrbijo za dnevni izvoz, pa kontrolorji in dispečerji na avtobusni postaji. Za koordinacijo kompletnega postopka prenove linij je skrbel direktor področja Aleš Hojski.
Kaj konkretno so bile naloge vas in vaših sodelavcev pri prenovi linij?
Ko je bil na mestni občini sprejet odlok, da bomo prenovili linije, smo dobili "sveto pismo", ki se ga držimo pri pripravi voznih redov oziroma novih linij. Fantje so najprej šli na teren, na novo izmerili kompletne linije, torej razdalje in čas med postajališči, določili GPS-koordinate posameznih linij, potem pa je bilo vse skupaj treba vnesti v sistem.
Šele nato smo lahko pričeli sestavljati vozne rede, pri čemer je najprej treba umestiti postajališča na linijo. Potem ko imamo v posameznem voznem redu razvrščene postaje, se začne oblikovati vozni red posameznih postajališč. Ko je sestavljen vozni red, je treba sestaviti še delovne naloge za voznike. Na podlagi teh nalog vidimo, kolikšno število avtobusov in voznikov je potrebnih na posamezni liniji. Šele ko je to narejeno, se pripravijo potni nalogi za voznike. Ti so nekako končni izdelek, da je linija pripravljena.
Kdaj je bil občinski odlok izdan oziroma kako dolgo je trajala prenova linij?
Zasnova se je pokazala že prej, ampak aktivno se s prenovo ukvarjamo približno dve leti. Laik se najverjetneje res ne zaveda vsega dela, ki mora biti opravljeno, da lahko voznik sede v avtobus in odpelje linijo.

Koliko vaših sodelavcev se je torej ukvarjalo s prenovo?
Načeloma je v Marpromu skupina približno 15 ljudi, ki so aktivno vključeni v vso pripravo in logistiko. Moja naloga je, da jih nekako vodim skozi postopke uveljavitve sprememb oziroma priprave na uveljavitve sprememb v praksi.
Kako pa ste voznike pripravili na nove delovne naloge?
Voznike smo pripravljali sproti, predvsem smo jih seznanjali z voznimi redi, ker je to za njih najbolj pomembno, to so dejansko njihove delovne naloge. V ponedeljek smo izvedli še eno generalno usposabljanje kompletnega voznega kadra. Ponovno smo jim predstavili vse spremembe, da bi poskušali razumeti kompleksnost prenove in hkrati svojo odgovornost. Vozniki so prvi obraz podjetja, s katerim se srečujejo naši uporabniki, zato posvečamo veliko pozornosti komunikaciji, prijaznosti in sposobnosti dajanja informacij, ki jih bodo naši potniki seveda potrebovali.

V tem tednu ste izvajali zadnjo fazo prenove. Kaj je bilo še treba opraviti?
V začetku tedna smo objavili nove vozne rede, ki so zdaj javno dostopni na naši spletni strani. Od objave zbiramo komentarje, uporabniki so mogoče odkrili tudi kake napake, ki smo jih mi kot strokovna služba spregledali, ker so se nam zdele nekatere stvari samoumevne. V tem tednu smo se zato ukvarjali predvsem s prilagoditvami, da ustrežemo karseda široki množici naših uporabnikov.
Kje dobivate največ komentarjev?
Dobili smo jih preko družabnih omrežij in naše spletne strani, marsikaj je prišlo tudi z "ljudskim izročilom", od naših sodelavk in sodelavcev, njihovih otrok in drugih ljudi. V tem tednu smo imeli še nekaj manevrskega prostora, da smo te stvari popravili. Prioriteta pri sestavi voznih redov so potrebe uslužbencev in šolarjev, ker ti največ uporabljajo javni potniški promet. Vendar tudi šole spreminjajo urnike in temu se potem tudi mi prilagajamo z voznimi redi.
Danes so novi vozni redi začeli veljati. Kaj pričakujete v prihodnjem tednu?
Lahko si predstavljam, da bo to majhen šok za uporabnike, ki so bili navajeni 20 in več let uporabljati direktno linijo. Nova shema linij mestnega potniškega prometa namreč temelji tudi na povezovalnih linijah, kar pomeni, da mora uporabnik včasih uporabiti dva avtobusa, da doseže cilj, ki ga je prej z enim. Je pa res, da se mu s tem poveča hitrost potovanja in da potnik s prestopanjem pride tudi od točke A do točke B, kar prej z direktno linijo ni bilo mogoče ali pa sploh ne. Danes pa je in te potovalne navade bomo morali nekako poskusiti uvesti v Mariboru.

Za popravilo uničenih nadstrešnic plačamo davkoplačevalci
Trenutno je avtobusnih postajališč 460, v to število so zajete tudi integrirane linije, ki vozijo po naseljih v okolici Maribora. Vsake toliko časa je kako postajališče tarča vandalov, ki popišejo ali razbijejo stekla. Kako v Marpromu ukrepajo ob takih dogodkih?
"Žal se temu ne moremo izogniti. Povprečno so uničene tri ali štiri nadstrešnice mesečno, razlog je najverjetneje objestnost. Zelo težko je najti krivca, zato o tem obvestimo organe pregona in ti nato sestavijo zapisnik. Skrbnik avtobusnih postajališč v mestu Maribor je mestna občina, zato gre popravilo iz denarja davkoplačevalcev," odgovarja Aleš Hojski.