Začelo se je že pred sedmimi leti, pobudo za vpis Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine pa je dala Češka. Projekt serijske čezmejne nominacije se ni posrečil zaradi razhajanj v interesih, na srečo pa smo izbrana dela Jožeta Plečnika v Ljubljani kandidirali sami in za zdaj dosegli veliko. Nominacija je prejela pozitivno oceno Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja - ICOMOS, konec julija pa bo padla končna odločitev. Če uspe, in vse kaže, da bo, se bo Plečnikova Ljubljana - s Tromostovjem, Žalami, NUK-om, tržnico, cerkvama svetega Frančiška Asiškega in svetega Mihaela - pridružila na Unescovem seznamu idrijskemu rudniku živega srebra in prazgodovinskemu kolišču na Igu na Ljubljanskem barju. Žal Bežigrajskega stadiona ni na spisku, ker ne izpolnjuje nominacijskih kriterijev. Ni v primernem stanju in nima sistema upravljanja.
Plečnik je z urejanjem javnih prostorov preobrazil Ljubljano v narodno prestolnico, to je izhodiščna točka projekta. Nominacija je veliko mednarodno priznanje za Plečnikovo dediščino in vrednote, ki jih prinaša. Slovensko prestolnico večkrat imenujemo tudi Plečnikova Ljubljana. Podobo današnje Ljubljane je Plečnik ustvarjal od leta 1921, ko se je iz Prage vrnil v rojstno mesto, pa vse do svoje smrti leta 1957.
Pri vpisih del najpomembnejših primerov arhitekturne dediščine 20. stoletja običajno trajajo nominacijski procesi več kot deset let. Vpis Le Corbusierovih del, francoske arhitekturne ikone 20. stoletja, je trajal več kot dvanajst let, vpisali pa so ga šele v tretjem prijavnem poskusu. Nam je uspelo doseči pozitivno oceno že ob prvi oddaji, kar kaže na to, da smo pripravili zelo kvaliteten nominacijski dosje, pravi direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, krovnega upravljavca Plečnikove dediščine, Bogo Zupančič. Torej že v tej preliminarni fazi lahko govorimo o uspehu s Plečnikom v mednarodnem parketu.
Kar je najpomembnejše pri nominaciji na dolg rok, je pozitiven vpliv na nadaljnje življenje Plečnikovih spomenikov. Tudi krovni odlok o razglasitvi Plečnikovih del za kulturne spomenike državnega pomena bosta spodbodla nominacija in sodelovanje vseh deležnikov pri skrbi za to dediščino, njenem ohranjanju in upravljanju. Kot je opozoril nekdanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik Vidmar, ki je začel koordinacijo pri kandidaturi, je bilo treba kar peterici kulturnih ministrov utemeljevati nadaljevanje projekta. Najpomembnejše se mu zdi zavezništvo, ki je nastalo ob pripravi nominacije.
Če bo nominacija za vpis na Unescov seznam kulturne dediščine uspešna, bo samozavest Ljubljančanov in vodstva mesta zrasla v nebo. Seveda moramo biti tudi Neljubljančani veseli tega uspeha. Po sedmih letih priprav na pomembno dejanje smo očitno zmogli sinergijo med različnimi strokovnimi in političnimi akterji. Kar je redek podvig.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
