Umrl je Urban Koder

KR
09.01.2019 12:15
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Urban Koder 

V 91. letu je umrl skladatelj, dirigent in trobentač Urban Koder, ki je poleg glasbe za 20 celovečernih filmov ustvarjal tudi glasbo za Ljubljanski jazz ansambel, katerega vodja je bil, poroča MMC RTV Slovenija. Naredil je tudi glasbo za štiri dokumentarce, deset televizijskih nadaljevank in petnajst kratkih animiranih filmov pa za otroške in igrane radijske igre in gledališke predstave.
Pesem Cvetje v jeseni za istoimenski film Matjaža Klopčiča, po povesti Ivana Tavčarja, je Kodrova. "Če bi Urban Koder napisal samo glasbo za film Cvetje v jeseni, bi se še vedno uvrstil med velikane slovenske glasbe. Če bi odigral zgolj trobento v radijskem avizu Lahko noč, otroci, bi bil ikona pravljičnih večerov slovenskih otrok in njihovih staršev," je pisalo še decembra 2018 v utemeljitvi srebrnega reda za zasluge, ki mu ga je predsednik republike Borut Pahor namenil za njegov "izjemen ustvarjalni opus, s katerim je odločilno zaznamoval slovenski gledališki, filmski, radijski in glasbeni prostor".
"Slovenci za njegovo glasbo mislimo, da je z nami od nekdaj. Življenja brez nje si ne znamo predstavljati. Vemo pa, da je zaradi nje življenje lepše," so zapisali v uradu predsednika republike. 
Ernest Urban Koder se je rodil 4. marca 1928 v Ljubljani, kjer je leta 1955 končal študij medicine. Čeprav je nato delal kot zdravnik, je trobento kot solist že leta 1945 igral v prvi zasedbi Plesnega orkestra Radia Slovenija, kjer je ostal do 1971. Istega leta je nato ustanovil Ljubljanski jazz ansambel, ki je posnel prvo džezovsko ploščo v povojni Jugoslaviji in je pod Kodrovim vodstvom deloval do leta 1986. Sicer pa je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Jugoslovanskega jazz festivala, pozneje prav tako Ljubljanskega jazz festivala. Je tudi avtor okoli 100 šansonov in kot so zapisali v utemeljitvi srebrnega reda, je njegov opus na tem področju "veličastna kulturna dediščina slovenske ustvarjalnosti ‒ je preplet najboljših glasbenih interpretacij z vrhovi slovenske besede, kot so Janez Menart, Ervin Fritz in Milan Jesih".

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta