V dvorani Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja se osem ekip poteguje za naslov najboljšega v dvoranskem ultimate frizbiju v državi. Urška Kur iz kluba Maribor ultimate nam je pobliže predstavila ta pri nas še ne tako množičen in poznan šport. V Mariboru so ga namreč pričeli gojiti pred desetletjem, v Ljubljani pa kakšnih pet let prej. Glede velikosti igrišča se prilagajajo dvoranam kjer igrajo, tudi čas je prilagodljiv od 90 do 120 minut, oziroma do največ petnajst doseženih točk. Te doseže ekipa, če frizbi spravi v končno cono, nekako kot to gre v ameriškem nogometu. Med pravili je pomembno še to, da lahko frizbi držiš v rokah med 8 in 10 sekund, ko ga prejmeš pa lahko pilotiraš le z eno nogo, pravi Urška Kur. Frizbi, ki tehta natanko 175 gramov in ima 27 centimetrov premera gre nasprotni ekipi, če pade na tla, če ga ta prestreže, ali če poleti v out.
Zanimivo je tudi to, da ekipi na terenu nimata sodnikov, saj mora vsak igralec frizbija poznati pravila in sam pokazati za kakšen prekršek gre. Poleg ženske in moške ekipe, igrajo tudi v mešanih ekipah, v vsaki ekipi pa je po pet članov. Poleg končnega rezultata šteje tudi ocena športnega duha med tekmo, ki jo določijo na podlagi petih kriterijev. Ti so poznavanje in upoštevanje pravil, fair play, pozitiven odnos in raven samokontrole ter ustrezna komunikacija med dvobojem. Slovenske predvsem mešane ekipe so poznane na mednarodnih tekmovanjih po doseganju prvih in drugih mest prav v kategoriji športnega duha, razlaga Urška Kur. In da je frizbi prepoznan kot športna panoga pri Olimpijskem komiteju, tako da upajo, da bo leta 2024 že uvrščen na poletne olimpijske igre.
Bazen metalcev frizbija razširjajo tudi s vključevanjem ekip srednjih šol, tako imajo perspektivne igralce frizbija na Prvi, II., III. in Škofijski gimnaziji v Mariboru. Povezujejo se tudi z avstrijskimi športniki, v nekakšni centralno evropski ligi, kjer bodo tekmovali po trije avstrijski in en slovenski klub.
