Stoletni jubilej je po Slovenskem narodnem gledališču Maribor v preteklem letu praznovalo tudi Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM). Stoletna ustvarjalna premica organizirane likovne dejavnosti je bila na kratko prekinjena edino med drugo svetovno vojno. Kmalu bo minilo že 101. leto od prelomne razstave v Kazinski dvorani, tedaj oficirski, ki sta jo odprla slikar Viktor Cotič in Rudolf Maister, ne le general, tudi veliki ljubitelj umetnosti in sam ustvarjalec. Dogodek, ki pomeni začetek organiziranega likovnega življenja v Mariboru, je imel močan mestotvorni in državotvorni pomen. Maister se je dobro zavedal, da vojaško dejanje potrebuje identitetno simboliko, ki jo likovna umetnost najbolj izrazito uteleša.
Zaradi epidemijske luknje so se praznovanja preselila v letošnje leto. Obsežna monografija 100 let O.L.D. je dokaj neopazno izšla v teh čudnih časih. Ni se zgodil veliki dogodek, ki bi zbral umetnike, zbrane v DLUM. Monografija je najprej v spletni obliki, kasneje pa še v knjižni vznemirila mnoge vpletene. Danes objavljamo na Kulturi anketo med nekaterimi vidnimi mariborskimi umetniki, ki je kar porazna. Nihče ni zadovoljen s pregledom stoletne ustvarjalnosti, kaj šele evforičen ob jubileju. Mnogi so prepričani, da bi prestolnica bolj stopila skupaj in izplenila več.
Štiri leta pred jubilejem so sicer že začeli ambiciozne priprave. Celo o mednarodni nagradi Zorana Mušiča so razmišljali, o povezavi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, a je tudi zaradi epidemije bolj ali manj vse odpadlo. Hkrati pa se je pokazalo, da likovni ceh ni več povezan, da se že ob evidentiranju umetnikov s tega območja zatakne, da ni povezovanja med institucijami, razstavišči in društvom, da izobraževalna sfera ni vključena ... Skratka, kopica nezadovoljnih je in peščica odločevalcev, ki se branijo z neodzivnostjo članov, pasivnostjo kustosov. Če je nekoč pomenilo biti član DLUM prestiž, so danes večji frajerji tisti, ki so izstopili. "Kaj toliko nas je," se je začudila akademska slikarka, ko je zagledala seznam 232 evidentiranih umetnikov v monografiji. Celo popis ustvarjalcev v njej vzbuja dvome o verodostojnosti pri mnogih članih.
Avtor monografije in načrtovalec velikih akcij, predsednik DLUM, Vojko Pogačar na kritike, ki prihajajo iz cehovskih vrst, odgovarja, da je ''bolje nekaj kot nič''. Poudarja, da mnogih sodelavcev, zlasti kustosov, najbolj kompetentnih poznavalcev društvene ere, ni mogel pridobiti k sodelovanju. Stota obletnica je bila priložnost, da bi v mestu povezali vse akterje, ki sodelujejo in ustvarjajo v panogi: galerije, razstavišča, umetnostne zgodovinarje in druge institucije, ki spremljajo delovanje likovne umetnosti, umetnike. A je bila priložnost zamujena. Eden od anketiranih slikarjev celo očita galerijam, da so "slonokoščeni stolpi svojih interesov". Odsotnost ključnih strokovnih prispevkov v monografiji razkriva po njegovem neodgovoren odnos do organizirane likovne dejavnosti v Mariboru
Če je teater doživljal festivalske revije Maribora v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani in celo vrsto jubileju posvečenih odmevnih dogodkov, pa so jo likovniki odnesli precej slabše. In nikakor ni za vse kriv covid-19, čeprav bo priročen alibi. Likovni ceh, sicer številen, je med najbolj razklanimi in okrogla obletnica tega ne more prikriti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
