Mitja Gobec, zborovodja in urednik notnih zbirk
"Najnovejši izum ministrstva narekuje ravnateljem, da mora v bodoče delovati na šoli vsaj en pevski zbor. Predlog je prišel v javnost namenoma konec šolskega leta, da ne bi bilo reakcij učiteljev, saj so na zasluženih počitnicah. Sestavljavec tega predloga zagotovo nima glasbenega posluha. Zanima me ime tega uradnika, naj se podpiše, tako kot sem se jaz. Ko je bila ta oseba v osnovni šoli, in sedaj predvidoma njeni otroci, sta bila uzakonjena dva pevska zbora, otroški in mladinski, a je to ni motilo. Generacija sedanjih dežurnih politikov je s tem predlogom dokazala, da ji ni mar za glasbeno vzgojo otrok, ampak za pohlevno čredo blejavih ovac.
Ta predlog bi bil popolnoma razumljiv, če bi ga obelodanilo ministrstvo za gospodarstvo ali finance. Zato je predlagatelj – ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – vreden vsega pomilovanja. Ravno zborovstvo je v slovenskem kulturnem prostoru najbolj množičen in izrazit atribut dosedanje glasbene vzgoje v osnovnih šolah. V svojem pedagoškem delu zajema in pokriva slovensko glasbeno ljudsko izročilo, slovenski jezik, slovensko poezijo in negovanje zborovskega opusa slovenskih skladateljev. Ravno glasbena vzgoja je tista, ki otroka vzgaja in plemeniti v duhovnem smislu. Med pevci zborov niso zaznani elementi mladinskega kriminala!
Poglejmo sedaj razmišljanje ravnateljev, ki so državni uslužbenci. Jasno je, da se bodo pokorili svojim nadrejenim politikom in ohranili na svoji šoli vsaj en zbor, praviloma otroškega (tedensko dve uri), saj je pol cenejši od mladinskega (tedensko štiri ure). Sredstva in čas pa bodo preusmerili v npr. športne dejavnosti, ki so neme, brez negovanja slovenskega jezika in nacionalne kulture.
Dosežki triglasnega mladinskega pevskega zbora na šoli so delo glasbenega učitelja – zborovodje, ki jih vsako leto predstavi na območnih revijah, nekateri tudi na regijskih tekmovanjih. Vse druge oblike prezentacij (Zborovski bum, Pojoča muzika) so bolj rezultat najbolj ambicioznih zborovodij in ravnateljev ter njihovih zborov. Motiv je druženje in medijska odmevnost. Zato ne verjamem, kot nekateri menijo, da te prireditve pripomorejo k dvigu slovenskega zborovstva. Udeležuje se jih le tretjina zborov slovenskih šol. Po drugi strani pa ravno ta predlog ne podpira teh manifestacij, ki jih organizirata Zavod za šolstvo in JSKD.
Ministrstvo tako forsira enoglasno petje z inštrumentalno spremljavo. To pomeni, da spodbuja zvrst narodno-zabavne glasbe in zabavne glasbe (popevke).
Sploh pa, kje so odzivi in komentarji učiteljev glasbene umetnosti in staršev pevsko nadarjenih otrok?"
Matija Varl, Javni sklad za kulturne dejavnosti Maribor
"Slovensko zborovstvo sodi v svetovni vrh. Raziskava, ki jo je za ministrstvo za kulturo Republike Francije pripravil Christian Balandras, nekdanji umetniški direktor Mednarodnega zborovskega tekmovanja Florilege Vocal de Tours, sedaj pa njihov svetovalec za mednarodne odnose, je postavila Slovenijo na prvo mesto.
Do takšnih rezultatov nismo prišli čez noč, ampak so rezultat večdesetletnega kontinuiranega dela na zborovskem področju, od najmlajših predšolskih pevskih zborov v vrtcih, enoglasnih otroških in večglasnih mladinskih zborov v osnovnih šolah do večglasnih mladinskih zborov v srednjih šolah, od koder pevce nato pridobivajo odrasli pevski sestavi.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Maribor, je v letošnji sezoni organiziral trinajst preglednih revij in tekmovanj za pevske zbore: dve reviji Ciciban poje in pleše (že 47. po vrsti), na katerih se je predstavilo 16 predšolskih pevskih zborov in 10 plesnih skupin s skupno 650 otroki vrtcev Maribora in okolice; štiri revije otroških pevskih zborov, na katerih se je prestavilo 33 pevskih zborov s skupno 1150 nastopajočimi pevci; štiri revije mladinskih pevskih zborov, nastopilo je 27 pevskih zborov s 1130 pevci; dve reviji odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin, nastopilo je 20 zasedb s skupno 500 pevci. Skupaj z izpostavo JSKD Pesnica smo organizirali še regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov – nastopilo je 23 zasedb z več kot 1300 pevci. Omeniti je treba tudi Zborovski bum, ki je v organizaciji Zavoda za šolstvo združil 5500 pevcev mladinskih pevskih zborov.
Z novim predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki šoli nalaga, da mora organizirati vsaj en pevski zbor, se ne moremo strinjati. Osnovne šole potrebujejo vsaj dva pevska zbora: enoglasnega otroškega (1. do 5. razred) in večglasnega mladinskega (6. do 9. razred), z možnostjo delovanja še tretjega, enoglasnega cicibanskega (1. razred).
Z omenjenim predlogom se bo predvidoma zmanjšalo število pevcev za 50 odstotkov v naslednjih dveh letih. Prekinitev ukvarjanja s petjem bo prav tako zmanjšalo število pevcev v odraslih zborih, posledično pa to pomeni upad kvalitete zborovske glasbe. S tem bo povzročena trajna škoda najbolj razširjeni kulturni dejavnosti v Sloveniji.
In še šala za konec (pa naj mi matematiki ne zamerijo): ko bodo minister, župan in ravnatelj naslednjič odpirali prenovljeno šolo ali telovadnico in prerezali svečani trak, lahko namesto nastopa pevskega zbora nekdo pred vsemi izračuna nekaj matematičnih enačb."
