Balkon s polnimi lonci in koriti zelišč, začimb in cvetja že na prvi pogled priča, da so njegovi lastniki zavezani trajnosti. A če naj bo trajnostna praksa res dosledna, mora vključevati tudi izbiro posod, zemlje in nenazadnje načina označevanja rastlin. Vse našteto je lahko izdelano iz naravnih materialov namesto iz umetnih, s katerimi po nepotrebnem povzročamo odpadke.
Za vzgojo sadik lahko na primer uporabimo stare kartone jajc, ki bi jih sicer zavrgli. Ko nato sadike presajamo, lahko namesto novih plastičnih lončkov in korit uporabimo na primer lončke jogurta, smetane ali skute, odvisno od velikosti sadike. Še bolj trajnostne so lončene posode, ki jih lahko ob previdnem ravnanju uporabljamo veliko let. V vrtnih centrih pa prodajajo tudi biorazgradljive posode, ki jih posadimo v zemljo skupaj s sadiko, saj v njej razpadejo.
Sadike, ki so komaj prikukale na plano - na primer bazilika, peteršilj, rukola, meta in podobne - so si v prvih fazah rasti zelo podobne. Zato je smiselno, da na posodah označimo, kaj smo sejali v zemljo. In če razmišljamo trajnostno, bomo tudi napise oblikovali tako, da čim manj obremenimo okolje. Namesto plastičnih nalepk lahko uporabimo na primer paličice od sladoleda ali nabodal, na katere pritrdimo papirnate ali kartonske napise.
Tako označene sadike je tudi enostavneje gojiti, če na napise dodamo še podatke o negi rastlin: denimo koliko sonca in vode potrebujejo, kdaj smo jih posejali in podobno. S tem dobimo boljši pregled nad balkonsko zasaditvijo, napisi pa dajo bakonski ureditvi osebno noto.
