Sojenje Stefanu Cakiću za umor Gašperja Tiča bo en tak slovenski O. J. Simpson trial. Proces bi morali zapreti za javnost že zato, da nam ne bodo prihajale na ušesa neumnosti slovenskih sodišč. Mislim neumnosti, ki jih klatijo sodniki sami. Tako smo prejšnji teden izvedeli, da je osumljenčev zagovornik Gorazd Fišer na vprašanje sodnika Cirila Keršmanca, ali ima (kdo) pripombe na sestavo sodnega senata, rekel, da "glede na spolne preference pokojnega ne želi, da Cakiću sodi oseba z istimi spolnimi preferencami". No, prav. Odvetniki se pač znajdejo. Spomnite se tistega, ki je za zaščito svojih varovancev, ki sta človeka pretepla do smrti med direktnim prenosom na facebooku, sodišču predlagal, naj bo sojenje zaprto za javnost.
Bolj neverjetno v tem primeru je bilo, da je Keršmanec Fišerju — vsaj po poročanju Dela — "zagotovil, da v senatu takšne osebe ni".
Da je proces proti Cakiću ostal odprt za javnost, je uradno požegnana in na pladnju ponujena priložnost za senzacionalistično slinjenje, ki je najbolj gajstni/gnusni mediji nikakor ne bodo zamudili.
Sojenje Stefanu Cakiću v primeru Gašper Tič bo postalo ne več ne manj kot politični, ideološki problem, začinjen s spermo in krvjo