V Sloveniji odmeva posojilo Dijane Đuđić v višini 450.000 evrov slovenski politični stranki SDS. Za mnoge je bilo to presenečenje. Ali preseneča tudi vas?
V BiH to zagotovo ni nova praksa. Politične stranke se poskušajo financirati na načine, da bi se izognile prijavi pravega izvora denarja ali limitu dovoljenega posamičnega financiranja. V BiH smo imeli primere, ko so politične stranke dobile fiktivna posojila od podjetij, ki so bila z njimi povezana, da bi se izognili omejitvam donacij. V neredkih primerih se je tudi razkrilo, da so bila podjetja vpletena v različne kriminalne aktivnosti, zaradi katerih se jim je kasneje sodilo, saj je obstajal tudi sum pranja denarja.
Praksa, da politične stranke skozi posojila prikrivajo pravi izvor premoženja, torej ni nova. V tem primeru je zanimivo in drugače to, da gre za fizično osebo, ki je dala zelo visoko posojilo. Gre za osebo, ki je bila do pred kratkim zaposlena v javni instituciji v BiH, sedaj pa ima nenadoma toliko denarja in je lastnica ali odgovorna oseba različnih pravnih subjektov v Sloveniji. Zagotovo se odpira vprašanje, od kod ta sredstva in od kje taki osebi toliko denarja. Tudi če gre za denar, ki se ji je natekel od podjetij, ki jih je imela v lasti, ostaja vprašanje, od kod je prišel ta denar. Sploh zdaj ko mediji poročajo, da je imela bančni račun odprt tudi na Madžarskem. Vse te okoliščine kažejo na namero, da se je želelo skozi več transakcij prikriti resnični izvor denarja – to pa nedvomno odpira prostor za preiskavo tako izvora teh sredstev kot suma pranja denarja.
Brez učinkovitega nadzora in sodelovanja institucij ne moremo pričakovati, da bi take primere lahko preprečili.
Te mreže jim omogočajo, da iz države odnesejo denar, ga operejo in nadaljujejo s svojim delovanjem, saj ščitijo eni druge.
Če imate politiko, ki je nastala na kriminalu, ni mogoče govoriti o demokraciji, vladavini prava in delujočih institucijah.
