Tina Dobaj: Maribor je zaspan, ni prebojev

Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja o plesni sceni v Mariboru

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Je ena redkih Slovenk, ki je končala slovito umetniško akademijo P.A.R.T.S. v Bruslju. Po šolanju je bila sprejeta v profesionalno skupino Rosas priznane belgijske koreografinje Anne Terese de Kearsmaaker, delala je s slovitim koreografom Williamom Forsythom v pariškem Thatre de la Ville. Ko se je vrnila v Slovenijo, je vodila profesionalne treninge v Ljubljani, v gledališčih na Dunaju, v Gradcu in rodnem Mariboru. Uči na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani - smer sodobni ples.
Začeli ste s klasičnim baletom?
"Začela sem v nižji baletni šoli. Mama, ki je bila v mladih letih tudi plesalka v ansamblu, me je zgodaj začarala z igrivostjo plesa. Ko je leta 1987 Minka Veselič odprla Plesni center Maribor, sem se takoj vpisala. Obiskoval sem dve plesni šoli hkrati - sodobno in klasično. Vsak dan sem bila v plesu in že v otroštvu preplesala vse stile. Ko je prišla Barbara Plečko iz Afrike, nas je uvedla v afro. Bili smo najbrž prva skupina te vrste v Sloveniji. Minka je učila jazz balet. Spomnim se predstave Guliverjevi svetovi in koreografa Andyja Papasa. Dvanajstletna sem delala z Andrejo Pisnik predstavo Come and Go po Beckettovi drami na mariborski Drugi gimnaziji. Bile so dolge, zanimive, tedaj zame nenavadne scene, tišine med dialogi. Dve srednji šoli sem delala hkrati, ob baletni in glasbeni še ekonomsko gimnazijo, kot najstnica sem že hodila v tujino na delavnice, pa na treninge Anne Popolis v Ljubljano in Francijo. V tujino sem odšla osemnajstletna. Vso mladost sem preplesala, petkrat tedensko sem plesala balet, zvečer pa imela treninge sodobnega plesa, delala sem predstave in zmagovala na takratnih tekmovanjih mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, se učila klavir, tai chi, karate in imela jasen cilj - tujino."

Vsi so imeli ob sebi predstavnike držav, jaz pa edina nikogar

In kako ste prišli na eno najprestižnejših plesnih akademij v Bruselj?
"Ko sem maturirala, me je povabila Sinja Ožbolt v Ljubljano, v svojo predstavo Prikazen in transformacija. Kriva je, da sem pristala na P.A.R.T.S.-u, ker mi ga je priporočila. V bistvu me je od danes na jutri poslala na avdicijo, takrat najbližje, v Budimpešto. Nič posebej se nisem pripravljala, saj sem bila tik pred premiero in sem imela vsakodnevne profesionalne treninge z Ann Papolis Adamović. Avdicije P.A.R.T.S. so v vseh glavnih mestih povsod po svetu, ne samo v Evropi, tudi v Tokiu, New Yorku, Los Angelesu, Pekingu ... To so predavdicije, potem kandidate za en teden pošljejo še v Bruselj, kjer izbirajo na izpadanje. Vsak dan je kandidatov manj, na koncu jih izberejo 42. Avdicije so sedaj na vsaka tri leta, prej so bile na dve. Bila sem izbrana izmed 850 kandidatov. Res je, da P.A.R.T.S. še vedno velja za najelitnejšo šolo za sodobni ples v svetu. Tam ni predalčkanja v plesu, nudijo fizične klase, Wima Vandekeybusa, Trisho Brown, Anne Terese de Kearsmaaker, Williama Forsytha, Pino Bausch, tudi afriške plese, pilates, jogo, zen meditacije, feldenkreis ... Z mnogimi legendami sem imela priložnost sodelovati na tej šoli, kjer smo na primer celo postavili predstavo z Lanceom Griesom Set and Reset v izvirni koreografiji Trishe Brown in gostovali po teatrih v Evropi. Sloviti Akram Khan je s te šole, Sidi Larbi, to so ta čas svetovno znana imena. Doslej so bili v zgodovini na tej šoli trije Slovenci - Jurij Konjar, jaz in Aleš Čuček, ki je že moj učenec iz prve generacije in pleše v skupini Pine Bausch. Mnogi moji sošolci delajo v različnih plesnih smereh, od Cirque de Soleil, Jana Fabra, Vandeykebusa, so v gledališčih, v skupinah Pine Bausch, Trishe Brown, pri Akramu Khanu …"

V Mariboru ni kritične mase in publika ne prepozna kvalitete

Zakaj ste v Mariboru po prihodu iz Bruslja najmanj delali?
"Nisem delovala v Mariboru, ampak v Ljubljani. Po gostovanju v Avstraliji sem prišla v Maribor s čisto drugim pričakovanjem. Soočila sem se predvsem z ogromnimi egocentriki, ki niso sposobni profesionalne komunikacije in delovanja. V Mariboru imam zelo slabe izkušnje. Pred dvema letoma sem prvič dala vlogo na občino Maribor za svojo plesno predstavo. Zavrnjena je bila z utemeljitvijo, da je vprašljiva odrska profesionalnost. Ta projekt je bil hkrati sprejet v Pariz na večji Festival d’ Autumne a Paris in ni bila vprašljiva odrska profesionalnost! V komisiji v Mariboru so sedeli nekompetentni za plesno umetnost. V komisiji je bila filozofinja, ki jo dobro poznam in je delovala iz osebnih vzgibov, torej nekompetentna za profesionalno odločanje. Tudi sama sem v raznih komisijah in poznam pravila, ki se morajo upoštevati. Tedaj smo napisali pritožbo. Mariborska realizacija projektov je sicer zelo nelogično razporejena, fokusirana je na zadnje tri mesece v letu. Povsod so razpisi v začetku leta, da lahko za tekoče leto urejaš formalnosti in delaš pri projektu, le v Mariboru je razpis sedaj zunaj do srede junija, odločbo sem lani dobila šele oktobra. Za isto leto naj bi bila izvedena realizacija do decembra. Pri takem postopku trpi kvaliteta, tako je tudi težko sproducirati kvalitetne projekte. Maribor si ne bi smel privoščiti takšnih spodrsljajev. Sedaj je na srečo druga komisija, del komisije je iz Ljubljane in dobro pozna asimiliranost plesalcev, profesionalcev v vseslovensko plesno umetnost in odrsko umetnost nasploh. Tako sem lani le dobila odobren projekt Silhueta in jo tako imela možnost uspešno postaviti v čudovit odrski prostor s čudovito ekipo."

Vaše mnenje šteje!

Vaše mnenje šteje!

Sodelujte v anketi in pomagajte soustvarjati prihodnost naših vsebin.

Sodelujte
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta