Tako je Bernardo Marovt trpinčil fotograf

Boštjan Klun
09.01.2018 06:22
Hudiča, sem si rekel, ta pa ne bo lahka. Ne da bi imel tremo, ampak Bernarda Marovt. Berni …, štekaš, je drdralo iz mene v Rokova ušesa. Mis Jugoslavije, top model, veš kakšna baba! To bo izjemen pogovor. Sploh veš, kdo je ona?« Fotografa moja vznemirjenost ne zmoti preveč, zanimata ga le ura in kraj srečanja. Kaj hočem, profesionalec in še milenijec povrhu. Čez nekaj dni se z Bernardo peljemo na kavo in se že na začetku pogovora vrnemo v leto 1983, v London.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Rok Mlinar
Bernarda
“Mislim, da je bila takrat vse skupaj ena velika kuhinja. Imela sem vse možnosti, da postanem mis sveta. Najprej so se iz Jugoslavije z anonimnimi klici in zmontiranimi golimi slikami trudili, da titule ne bi osvojila, ko sem bila med sedmimi finalistkami, pa je nekdo stopil v zakulisje in zaključil, da ne bom zmagala, ker sem iz komunistične države. Organizatorji so fotomontaže razkrinkali in mi pustili tekmovati do finala, a so domači mediji prav to izkoristili, za utemeljitev moje končne uvrstitve. Na koncu sem osvojila naslov mis fotogeničnosti.”

Zavrnila fotografa, ker ne spoštuje žensk

»Da, Helmuta Newtona. Delala sem z najboljšimi fotografi, a sem verjetno edina, ki se je sprla z njim, ker, če potegnem črto, žensk ne spoštuje. Izbral si me je za slikanje, a sem ga zavrnila. Sploh ni mogel razumeti, da lahko model njemu, največjemu, reče ne. Nisem hotela pozirati, ker sem vedela, da slika akte, slik, na katerih sem gola, pa nisem potrebovala. Vsi so me prepričevali, da je to usodna napaka, da zamujam enkratno priložnost in da bodo slike umetniške, a sem vztrajala. Potem je Newton prišel v Milano in me želel pobliže spoznati. Pokliče me v hotel, priletim s snemanja polna pudra, mimo vseh čakajočih deklet, neposredno do njega. Vstane in reče, aha, vi ste tista, ki noče delati z menoj! Sploh veste, kdo sem jaz? Odvrnem, da vem, se enako postavim ob rob mize, ga pogledam in na enak način vprašam, pa vi, vi veste, kdo sem jaz? Tak je bil začetek najinega pogovora. Takoj sem ugotovila, da provocira, po moji reakciji je bil tako rdeč v obraz, da sem pričakovala, da me bo nagnal. Mislila sem si, pa naj me, kaj si domišlja, da je. Kasneje si me je znova izbral in na prigovarjanje vseh sem popustila, a na slikanje sem šla pod pogojem, da bom pozirala oblečena do vratu. Prva zmaga, njegova ekipa privoli, a sem vedela, da bo bitka težka. Nastavil me je v zelo boleč neudoben počep in ukazal, da moram biti pri miru. Če sem se samo malo premaknila, je začel vpiti. Nalašč me je mučil, a po pol ure sem si rekla, pri moji duši … Vstanem, grem v garderobo in se pričnem preoblačiti. Za menoj so pritekli asistenti in me prepričevali, naj se vrnem. Po slikanju, polnem muk, se nisva niti pozdravila.”
S tem fotografom se je Bernarda srečala še enkrat. Kaj se je na drugem snidenju zgodilo, lahko preberete v decembrski številki revije OBRAZI.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta