Jajčniki opravljajo ključno vlogo v ženskem reproduktivnem sistemu, saj proizvajajo jajčeca in pomembne hormone, kot sta estrogen in progesteron. Strokovnjaki opozarjajo, da tumorji lahko zrastejo iz različnih vrst celic. Benigne oziroma nenevarne tvorbe rastejo počasi in ne napadajo drugih organov. Maligni tumorji pa se hitro širijo in ustvarjajo metastaze. Glavna težava tiči v tem, da ženske v zgodnjih stadijih ne občutijo ničesar. Ko bolezen napreduje, bolnice pogosto tožijo o napihnjenosti, bolečinah v medenici, pogostem uriniranju in spremembah apetita. Te znake ljudje hitro zamenjajo za prebavne motnje, zato zdravniki bolezen prepogosto odkrijejo prepozno.
Znanstveniki še vedno ne poznajo točnega vzroka za nastanek teh tumorjev, vendar natančno določajo dejavnike tveganja. Starost predstavlja enega glavnih faktorjev, saj tveganje močno naraste po menopavzi. Veliko vlogo igra tudi genetika. Ženske, ki nosijo mutacije genov BRCA1 in BRCA2, tvegajo veliko več. Zdravniki opažajo višje tveganje tudi pri ženskah, ki nikoli niso rodile ali so zanosile pozno v življenju. Po drugi strani pa jemanje oralne kontracepcije celo zmanjšuje možnost za razvoj te bolezni.
Ginekologi za postavitev diagnoze uporabljajo kombinacijo pregledov, ultrazvoka, laboratorijskih izvidov in slikovnih metod, kot sta CT ali magnetna resonanca. Včasih zdravniki v krvi iščejo tudi specifične tumorske markerje. Končno diagnozo pa strokovnjaki vedno postavijo šele po kirurškem posegu in natančni analizi tkiva. Zdravljenje nato onkologi prilagodijo vrsti tumorja in stadiju bolezni. Pri benignih tvorbah kirurgi preprosto odstranijo tumor ali prizadeti jajčnik. Pri malignih oblikah pa bolnice potrebujejo kombinacijo operacije in kemoterapije.
