A.B.
Svetovno gospodarstvo vstopa v obdobje povečane nestabilnosti, ki jo zaznamujejo visoka inflacija, šibka gospodarska rast in naraščajoči geopolitični riziki. Centralne banke kljub nevarnosti recesije višajo obrestne mere. V tem okolju, kjer svetu ponovno grozi kriza, varčevalci tvegajo velike izgube, poroča Večernji list.
Inflacija je v zadnjih letih že uničila za več deset milijard evrov vrednosti bančnih prihrankov in naložb v državne vrednostne papirje. Kot protiutež temu pa strokovnjaki opažajo strmo rast povpraševanja po investicijskem zlatu. Ljudje zlato vedno bolj vidijo kot obliko zaščite vrednosti svojega denarja, k čemer trenutno prispeva tudi ugodna cena te plemenite kovine.
Centralne banke pred težko nalogo
Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da globalno gospodarstvo prehaja v obdobje izrazito počasne rasti. V Združenih državah Amerike, Evropi in delih Azije vedno bolj grozi stagflacija, ki predstavlja nevarno kombinacijo visoke inflacije in gospodarske stagnacije. Centralne banke poskušajo najti krhko ravnotežje med obvladovanjem visoke inflacije in preprečevanjem globoke globalne recesije.
Ker ameriška inflacija znova dosega visoke ravni, trgi pričakujejo, da bodo pristojni do konca leta dodatno dvignili obrestne mere. Ta trend draženja denarja potiska donose na ameriške obveznice na rekordne ravni. Starejši vrednostni papirji z nižjimi obrestmi tako postajajo neizplačljivi, kar sproža val njihove razprodaje. Vlagatelji postajajo resno zaskrbljeni tudi zaradi vzdržnosti rekordnega ameriškega dolga. Ključni tuji akterji, kot so Japonska, Tajvan in zalivske države, se množično znebijo ameriških obveznic. Centralne banke Kitajske in številne države v razvoju prav tako zmanjšujejo izpostavljenost dolarju in sredstva prenašajo v zlate rezerve.
Skriti davek, ki prazni žepe varčevalcev
Globalne nestabilnosti močno vplivajo tudi na regionalna gospodarstva. Inflacija povzroča, da državljani za svoj denar na bankah kupijo vedno manj. Takšno varčevanje dejansko predstavlja realno izgubo in deluje kot nevidni davek, ki ljudem jemlje vrednost. Če banka ponuja minimalne obresti, inflacija pa ostaja visoka, varčevalci vsako leto realno izgubijo pomemben delež svojih sredstev.
"Zaradi visoke inflacije in slabih obresti veliko število občanov prenaša svoj denar iz bank v investicijsko zlato," pojasnjuje Saša Ivanović, predsednik uprave Centra Zlata. Dodaja, da se vedno več ljudi zaveda, da zlato skozi zgodovino dolgoročno ohranja vrednost denarja in pogosto raste prav v obdobjih visoke inflacije in gospodarske negotovosti. V zadnjem letu je cena zlata ustvarila več kot 34-odstotno rast, v zadnjih petih letih pa kar 150-odstotno. S tem zlato močno presega inflacijo in številne druge naložbe.
Zgodovinske vzporednice in priložnosti
Trenutna cena zlata se giblje okoli 4.400 dolarjev oziroma 3.800 evrov za unčo. Čeprav predstavlja znatno rast v primerjavi s koncem prejšnjega leta, še vedno zaostaja za zgodovinskimi rekordi iz začetka leta. Ivanović vleče vzporednice z letom 1999, tik pred pokom tehnološkega mehurčka, in letom 2007, pred izbruhom velike finančne krize. V obeh primerih je cena zlata po začetnih korekcijah močno zrasla.
"Cena se v tem trenutku nahaja v korekciji, vendar vidimo močan porast povpraševanja po zlatu," opozarja Ivanović. Analitiki ocenjujejo, da takšne korekcije cen ne trajajo dolgo. Trg očitno gleda na trenutni padec kot na odlično priložnost za vstop v investicijo pred morebitno novo globalno krizo, ki bi zlato ponovno potisnila k novim zgodovinskim rekordom in nadaljevanju dolgoročnega rastočega trenda.
