
Povezave med študijem in srčnimi boleznimi so odkrili znanstveniki slavnih visokošolskih ustanov Univerze v Oxfordu in Univerze v Londonu. V raziskavi je sodelovalo 500 ljudi, ki so na visokošolski ravni študirali povprečno 3,6 leta. Znanstveniki so ugotovili, da je bilo tveganje za obolelost za boleznimi srca in ožilja pri udeležencih raziskave za dobrih 30 odstotkov manjše kot pri splošni populaciji. Pri sodelujočih - večina je bila nekadilcev - so zaznali manjši povprečni indeks telesne mase (BMI) in nižjo povprečno raven maščobe v krvi v primerjavi s povprečnimi vrednostmi, zabeleženimi pri odraslem prebivalcih in prebivalkah Združenega kraljestva.
"Rezultati raziskave namigujejo, da bi lahko pozitivni učinki visokošolskega študija na zdravje pri delu sodelujočih temeljili na dejstvu, da so to bili nekadilci, medtem ko so razlogi za pozitivne učinke na zdravje kadilcev, ki so sodelovali v raziskavi, razmeroma skrivnostni," pravi dr. Julien Vaucher, eden od avtorjev študije, in dodaja: "Če bi britanska vlada kdaj želela podaljšati obdobje visokošolskega izobraževanja, bi to lahko storila z argumentom, da koristi zdravju."
Bolj kot na dolžino študijskega obdobja so se znanstveniki pri raziskavi osredotočali na analizo 162 variacij genov, povezanih z obdobjem institucionalnega izobraževanja pri ljudeh. V današnjem času vse več ljudi umira za posledicami bolezni srca, ki jih praviloma povzroča kopičenje maščobe v stenah arterij. Najpogostejši posledici tega sta klinični sindrom, imenovan angina pektoris, in srčni infarkt. Znanstveniki so si edini, da omenjena študija poudarja pomembnost visokošolskega izobraževanja, ne samo zaradi priložnosti za boljšo poklicno kariero, temveč tudi zato, ker blagodejno vpliva predvsem na zdravje srca in ožilja.