Denis Živčec
Ženske, z ustnicami tako žareče sočnimi, da se jim komaj upremo. Mehke obline, ki buhtijo iz nagajivih izrezov bluzic, krojenih tako, da poudarijo vse ženstveno, in razkošne pričeske, romantično dopolnjene s pikčastimi ruticami, ki spominjajo na neke druge, mirnejše čase. Tiste, ko se je na okenski polici hladila jabolčna pita in so za vogalom glasbeniki v suknjičih uglaševali inštrumente, preden so na kateri od dima polnih večernih zabav goste zazibali v ritmih svinga, rokenrola in bugivugija.
Pin-up moških ne pogublja
Ne, mršavih, bledoličnih manekenk, hodečih obešalnikov kot jim nekateri pravijo, in preganjavice, da je vsak centimeter mesa na telesu popolnoma odveč, v barvitem svetu pin-upa ne boste našli. Nič čudnega, da se, v dneh, ko vlada vtis, da se v iskanju pozitivnega več obračamo nazaj kot naprej, med fotografe, oblikovalce pa tudi modne zanesenjake vrača navihani slog ameriških štiridesetih in petdesetih let.
Prijateljice z nočne omarice
Začelo se je že mnogo prej. V poznem 19. stoletju so kabarejske plesalke in igralke za oglaševanje svojih burlesk uporabljale sličice, nekakšne vizitke s svojo podobo. Te iste kartice so kmalu našle mesto za okvirji kopalniških ogledal, v predalih nočnih omaric in v prenosnih oltarjih moškosti – denarnicah. Ženske s sličic so hitro postale prepoznavne in pokazale, da mesto ženske ni samo ob domačem ognjišču. Četudi je njihova poslovna ambicioznost na ta način nosila izključno spolni pridih. Nič čudnega, da je kdo takrat napak sklepal, da bolj ko je ženska znana in izpostavljena, bolj je spolno dostopna. Iz žensk, ki so si želele predvsem ustvarjati, so nastali seks simboli. No, kakšni je status vsesplošno oboževane boginje tudi godil.
Rockabilly z objektivom
Danes je pin-up dobro gorivo za ustvarjalnost umetnikov. Tudi pri nas. Dih jemajoče so, po vzoru pin-up dobe narejene fotografije slovenskega fotografa in fotoreporterja Boštjana Tacola. Ima 15 let delovnih izkušenj s fotografijo in je obenem velik ljubitelj rokenrol glasbe ter z njo povezane estetike. Ponosen je pred časom v Kinu Šiška odprl svojo pin-up razstavo, ter z njo postavil piko na i svojemu rockabilly življenjskemu slogu. Njegovo barvito ustvarjanje so opazili tudi v tujini. "Prvo, kar boste opazili pri fotografijah Boštjana Tacola, je njihova izrazita živahnost, obvladovanje barve in svetlobe. Opazovati njegova dela je pravi užitek – nemudoma pritegnejo pogled in vas prestavijo v nostalgično okolje. Skrivnostno sposobnost imajo, da nas kljub vkopanosti v digitalno dobo povlečejo stran," je o Slovencu zapisal Mike Joyce s spletne umetniške platforme Literary Orphans. Sam Tacol sicer pravi, da ne želi posnemati črno-belih fotografij iz minulih časov, navdušujejo ga predvsem ilustracije mojstrov, ko sta bila Gil Elvgren in George Petty. Všeč so mu močne, nasičene barve in precizna osvetlitev. Pin-up ni samo mrtva nostalgija. Večina deklet, ki jih fotografira, tudi v resnici živi življenje v tem slogu, polnem pikic in laka za lase. Mnoge zbirajo pohištvo, glasbo, modne dodatke in celo avtomobile tistega časa. Na izvirnih pin-up fotografijah mu je všeč, da je ves aranžma fotografije poudarjal njihovo ženstvenost. V navdih so mu tudi prvi barvni filmi, v technicolorju in cinemascopu, kot sta Čarovnik iz Oza in Punca nič ni kriva. Ena znanih Slovenk, ki živijo v slogu pin-up, je Maja Založnik. "Všeč mi je, ker je tako barvit, ženstven," je odvrnila, ko smo jo vprašali, zakaj.
Da, tudi izbor pin-up obstaja
Znotraj pin-upa se je razvilo več danes vse bolj aktualnih, modnih slogov. Od tradicionalnega, do modernega psychobilly do dark in hillbilly sloga. Da, tudi izbor pin-up obstaja. Prav v Mariboru so zagnali nov krog krog predizborov za naziv nove kraljice pin-upa. Naziv pin-up queen je v prvem finalnem izboru osvojila Miss Stacy, ki je prepričala s popolnim paketom - elegantnim krilom Bernie Dexter, rdečo šminko Betty Page in navihanim pogledom Betty Garble. In kančkom skrivnosti. Novo kraljico pin-upa bodo izbrali v maju 2017.
Zajelo je tudi Hrvate, saj je v prvem tednu oktobra v središče Zagreba, na Trgu bana Jelačića, zaživela prireditev Vintage Zagreb. Tam so se zbrali umetniki in razstavljavci, ki cenijo kulturo petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih. Tudi didžeji so odprli svoje retro kovčke in poskrbeli za malo rokenrola. Tam je bil tudi Tomo Ricov, začetnik vintage scene v Zagrebu in ustanovitelj rovinjskega retro festivala Dolce Vita. Sladko je torej pin-up življenje.
