Sprenevedanje

Veliko hrupa za prazen nič. Takšen je izplen prvih dveh od skupaj štirih interpelacij, ki so jih zoper ministre v vladi Janeza Janše vložili v levi opoziciji. Več kot 14 ur so poslanci razpravljali o delu in odgovornosti šolske ministrice Simone Kustec. V opoziciji so šli nad ministrico z vsemi topovi. Očitali so ji nesposobnost in ignoranco, jo obtoževali, da ji sploh ni mar za otroke in mlade, ter jo pozivali, naj tudi zavoljo njih in staršev svoj stolček prepusti komu drugemu.

V koaliciji so na drugi strani Kustečevo hvalili na vse pretege. Prislužila si je celo naziv Marija Terezija 21. stoletja, tega vzdevka pa ji ni nadel nihče drug kot poslanec SDS, ki se je kot državni sekretar na notranjem ministrstvu neslavno proslavil s cukanjem viskija v firmi, ki so jo pred tem obiskali kriminalisti, nato pa je napihal na avtocesti. Kakorkoli, tudi Kustečeva je v parlamentu šla na vse ali nič, svoje nasprotnike je obtožila, da jo želijo utišati kot žensko. Na koncu je slavila zmago, saj opoziciji ni uspelo zbrati 46 glasov za njeno razrešitev.

Povsem enak scenarij se je ponovil na glasovanju o interpelaciji pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, a s to razliko, da se v koalicijskih vrstah niso posebej trudili z branjenjem ministra, ampak so to vzeli kot nujno zlo. Dvorana je bila ob začetku seje napol prazna, manjkali so tudi številni poslanci iz vrst koalicije. NSi je prijavila le pet minut časa za predstavitev stališča, njihovi poslanci se sploh niso prijavili k razpravi. Minister je med sejo bodisi vneto tipkal bodisi gledal v telefon, si je pa vzel čas tudi za poziranje s šefom SMC Zdravkom Počivalškom, ki ga je obiskal v parlamentu. Če se je najprej zdelo, da bodo za Dikaučičev obstanek ključni glasovi poslancev Desusa, se to na koncu ni zgodilo, ker levi opoziciji, ki očitno ni rojena pod srečno zvezdo, ni uspelo strniti svojih vrst. Zaradi okužbe s covidom-19 sta namreč manjkala dva poslanca Levice. Za presenečenje so sicer poskrbeli poslanci NSi, ki so se na glasovanju vzdržali, a kaj, ko so s tem pravosodnemu ministru, ki je v sodni preiskavi, zagotovili politično preživetje.

In nič drugače očitno ne bo pri interpelacijah notranjega ministra Aleša Hojsa in okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Če so še pred časom nekateri opozicijski poslanci, ki sicer podpirajo Janševo vlado pri vseh ključnih odločitvah, ocenjevali, da bi katera od vloženih interpelacij vendarle lahko uspela, je zdaj najbrž že vsem kristalno jasno, da v resnici niso pripravljeni sodelovati pri rušenju ministrov. Vse drugo je dnevnopolitični teater, če ne že precej slaba predstava za javnost. Posledice takšnega ravnanja pa so jasne. Gre za popolno degradacijo ministrskih funkcij in padec vseh standardov politične kulture, kot smo jih poznali. Na visoke položaje zaradi tega prihajajo ljudje brez izkušenj in s sumljivo preteklostjo. Poslanci Desusa in SNS vladi ne bodo obrnili hrbta, prav tako ne manjšinska poslanca. V NSi sicer tarnajo, da si želijo odstopa ministra Vizjaka, a slednjemu se ni treba bati ničesar. Ker ve, da gre za prazno govoričenje in sprenevedanje. Psi bodo lajali, karavana pa bo šla naprej.