Spletnih prevarantov vse več, a tudi naivnežev

Medmrežje je postalo prikladno mesto za spletne prevare. Prevarantov tu ne zmanjka, a tudi ne naivnežev. Modus operandi je naslednji: nepridiprav želi navezati stik z žrtvijo po klasični ali po elektronski pošti. Ko mu to uspe, si prizadeva pridobiti žrtvino zaupanje in jo prosi za denar.
Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete pri Generalni policijski upravi Drago Menegalija pojasnjuje, da če v tovrstnih zadevah pride do oškodovanj, so lahko izpolnjeni elementi kaznivega dejanja goljufije, za katero je zagrožena kazen do treh let zapora in/ali denarna kazen. Če sta goljufijo storili dve osebi ali več v združbi ali če je bila z dejanjem povzročena velika premoženjska škoda (več kot 50 tisoč evrov), pa storilcu grozi kazen zapora od enega do osmih let. Ob morebitnem oškodovanju je preiskovanje tovrstnih zadev zelo oteženo, saj se podatki, potrebni za dokazovanje preiskav, praviloma nahajajo v tujini.

V enem letu opeharili žrtve za več sto tisoč evrov

"V policiji ne vodimo statistike oškodovanj z modusom storitve nigerijskih prevar, se pa tovrstna kazniva dejanja beležijo v sklopu statistike, ki se nanaša na lažno trgovanje na internetu," doda Menegalija. Ob tem postreže s statistiko. Leta 2014 so obravnavali 83 kaznivih dejanj lažnega trgovanja na internetu, pri čemer je bilo povzročeno za skupno 378 tisoč evrov škode. V letu 2015 so pod lupo vzeli 73 tovrstnih kaznivih dejanj, s katerimi so nepridipravi opeharili žrtve za 429 tisoč evrov. Možje v modrem so lani obravnavali še več tovrstnih kaznivih dejanj, in sicer 99, v njih pa so bili naivneži ob skupno 315 tisoč evrov. V povprečju je v zadnjih šestih letih nastalo škode za okoli štiri tisoč evrov, pri čemer se posamezno oškodovanje giblje od nekaj deset evrov do več kot 150 tisoč evrov.

Moški traktorje, ženske torbice ali škornje

Na SI-CERT, ki je nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, imajo malce drugačen vrstni red prijav vrst spletnih prevar. Pri njih izstopajo prevare pri spletnem nakupovanju, predvsem lažne spletne trgovine. "Zanimivo je, kako spletni goljufi sledijo vsem trendom, kaj kupci iščejo na spletu, kateri izdelki so priljubljeni, in temu prilagajajo ponudbo. Tako smo obravnavali primere lažnih trgovin z električnimi skuterji, električnimi kolesi, hoverboardi oziroma električnimi rolkami, GoPro kamerami, droni, gospodinjskimi aparati. Letošnja novost so prijave zaradi prodaje ponaredkov prek različnih facebook profilov in strani," razlaga Jasmina Mešić iz centra SI-CERT in opozori, da spletne trgovine na omenjenem socialnem omrežju sploh niso spletne trgovine in ne gre za registrirana podjetja, ki bi se ukvarjala s prodajo. Lani so obravnavali več prevar prek platforme Airbnb ter več izsiljevanj z intimnimi posnetki in fotografijami.
Kdo so običajno žrtve? Sogovornica odvrne, da smo, sodeč po njihovih izkušnjah, popolnoma vsi ranljivi za spletne prevare, le pravo vabo mora goljuf nastaviti. Tako so obravnavali veliko primerov lažnih spletnih trgovin s traktorji in gradbeno mehanizacijo, za katere so spletni uporabniki, večinoma moški, nakazali več tisoč evrov. Skoraj vsakodnevno pa prejemajo tudi prijave razočaranih kupcev, večinoma žensk, ki so kupili cenen ponaredek priznane znamke torbice ali škornjev in so nad njim zelo razočarani, prodajalec pa ne odgovarja na njihove pritožbe.

Uporabljajmo priznana spletna mesta

Da ne bomo imeli prazne denarnice, Menegalija svetuje, da pred sklepanjem nakupov ali prodaj na spletu uporabljamo priznana spletna prodajna mesta. Prav tako preverimo prodajalca prek spletnih iskalnikov. Z malo truda lahko ugotovimo, ali gre za prevaro, saj so podatki goljufa najverjetneje že na raznih forumih ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom ozaveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove. Ob morebitnem oškodovanju zberemo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP-številke) in nemudoma odhitimo na najbližjo policijsko postajo. Mešićeva doda, da je pri spletnih goljufijah preventiva toliko pomembnejša, saj ko enkrat nasedemo goljufu in nakažemo denar, je možnosti za ukrepanje zelo malo. "V 20-letni zgodovini našega centra nismo imeli primera, ko bi žrtev goljufa dobila povrnjen denar, ki je bil nakazan prek Western Uniona v kako afriško državo, najpogosteje je to Nigerija. Zato priporočam, da poiščemo čim več informacij pred nakupom oziroma se, če nismo prepričani o verodostojnosti ponudbe, na katero smo naleteli na spletu, raje obrnimo na Varni na internetu po dodaten nasvet, ki nam lahko prihrani kakšen evro."