Dvomesečna farsa, ki si jo je z zanikanjem izidov volitev privoščil odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump s somišljeniki, se je na koncu sprevrgla v tragedijo. Jurišanje fanatičnih Trumpovih privržencev na hram ameriške demokracije, mogočno stavbo kongresa v Washingtonu, je verjetno nekaj najbolj nedemokratičnega, kar s(m)o videli v ZDA v zadnjih desetletjih. Toda sredino divjanje, kakršnemu smo bili doslej priča v parlamentih držav zahodnega Balkana, Turčije ali republik nekdanje Sovjetske zveze, torej državah, ki bi jim lahko le z veliko mero prizanesljivosti rekli demokratične, je zgolj posledica tistega, kar je Trump načrtno počel štiri leta svojega mandata: sejanja nenehnega kaosa, demontaže načela treh vej oblasti, uničevanja pravne države, rušenja svetovnega reda, spodbujanja rasnega, verskega in sploh sovraštva do drugače mislečih. Skratka, avtokratskega in populističnega vodenja države, ki se šteje za zibelko moderne demokracije.
Obče začudenje, kako se je lahko kaj takšnega sploh zgodilo, je zato povsem odveč. Zdi se, da se divjanje nekaj stotin ali tisočev huliganov po Kapitolskem griču nekoliko prelahko označuje za poskus državnega udara - za kaj takega je potrebno več kot pa ognjeviti govori in razdiralni tviti na trenutke že nerazsodnega politika. Vsekakor pa pomeni resen alarm glede tega, v kaj se lahko sprevrženo pojmovanje demokracije obrne. Floskula, da so volitve praznik demokracije, je bila s prihodom Trumpa in njemu podobnih politikov v številnih svetovnih državah postavljena v nov okvir: so praznik, če zmaga naš. Če zmaga oni drugi, so volitve ukradene, krivi so lažnivi mediji in tako dalje in naprej. Zveni znano tudi dosti bližje od Washingtona, mar ne?
Kakorkoli že, Trumpova era se na neki način izteka. Ali njegovo ščuvanje k nasilju in nasilnemu sprevračanju rezultatov volitev pomeni tudi njegov politični konec, je v tem trenutku težko reči. Ne gre pozabiti, da je svoj glas zanj na novembrskih volitvah dalo okoli 80 milijonov Američanov. Seveda niso vsi fanatični trumpisti, večina jih je pač konservativnih republikancev, ki jim programi in politiki sredinskih in bolj levo usmerjenih demokratov niso všeč, in do tega imajo vso pravico.
Takšne, skoraj bipolarno razdeljene Združene države Amerike, čez slaba dva tedna dobiva v upravljanje (ne last, kot si je to predstavljal Trump) najstarejši predsednik v ameriški zgodovini, 79-letni Joe Biden. Že ob novembrski izvolitvi je dejal, da bo njegova prva naloga poenotenje vseh Američanov. Povedano drugače, moral bo preseči sovraštvo, ki se je s Trumpom razdivjalo skoraj tako kot v časih državljanske vojne pred 150 leti. Šele potem se bodo lahko ZDA znova predstavljale kot branik svobodnega, demokratičnega sveta. In šele potem bo morda po svetu manj državniških trumpov, ki vladajo predvsem na sejanju razdora in negiranju osnov demokracije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
