
Sojenje Stefanu Cakiću, obtoženemu uboja Gašperja Tiča v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ki se je začelo prejšnji teden pred senatom ljubljanskega okrožnega sodišča - temu predseduje okrožni sodnik Ciril Keršmanec -, je v javnosti vzburilo kar nekaj polemik. Naprej zato, ker se je sodnik Keršmanec odločil, da bo sojenje javno. Izključitev javnosti sta zaradi varstva osebnih podatkov zahtevala tako tožilka Tamara Gregorčič kot Cakićev odvetnik Gorazd Fišer, a predsednik senata temu predlogu ni ugodil. Kritik pa je bilo deležno tudi dejanje odvetnika Fišerja pred začetkom zagovora obtoženega Cakića. Na vprašanje sodnika glede morebitnih pripomb na sestavo sodnega senata je odvetnik rekel: "Glede na spolne preference pokojnega ne želim, da Cakiću sodi oseba z istimi spolnimi preferencami." Predsednik senata mu je nato zagotovili, da v senatu takšne osebe ni.
Odvetnik obtoženega je pismo neke gejevske skupnosti razumel kot pritisk na sojenje
Brez pripomb na sestavo senata
Odvetnikovo vprašanje je sprožilo različne odzive v javnosti. Ali je bilo sploh primerno, glede na tematiko, ki se obravnava, saj naj bi bil imel pokojni igralec homoseksualna nagnjenja, ali pa je bilo njegovo vprašanje predvsem provokativno. O primernosti vprašanja odvetnika Fišerja je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik za Večer pojasnil:
"Konkretnih situacij, ki se pojavljajo v okviru sojenja in so v izključni pristojnosti predsednika senata, predsednik sodišča ne more komentirati. Glede izjav, ki jih navajate, pa pojasnjujemo, da so bile vzete na znanje in so zapisane v zapisniku, kot tudi to, da stranke drugih pripomb na sestavo senata niso imele. Podanih predlogov za izločitev ni bilo niti na predobravnavnem naroku niti na naroku za glavno obravnavo." V odgovoru so še dodali, da mora sodnik pri sestavi senata upoštevati pravila, ki so določena v zakonu, da na primer porotnik ne sme biti v sorodu ali kakšni drugi povezavi z obtoženim.
Roman Završek, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije, je bil v svojem odgovoru kratek: "Ker je v danem primeru pričakovati nadaljnje postopke pred pristojnimi zborničnimi organi, ki so pri svojem delu samostojni in neodvisni, se v tem trenutku ne bi mogel opredeljevati do vaših vprašanj in prejudicirati zadeve."
Odziv na pismo
Odvetnik Gorazd Fišer je za Večer povedal, da se je za domnevno sporno vprašanje sodnemu senatu odločil, ker je med sodno preiskavo v sodni spis zoper Cakića prispelo pismo neke gejevske skupnosti. Vsebino pisma je odvetnik razumel kot pritisk nanj in na celotno sojenje, zato je pred sojenjem Cakiću dejal, "da ne želi, da mu sodi oseba z istimi spolnimi preferencami".
Sodnik zagotavlja red
S pravosodnega ministrstva so na vprašanje o zakonu ali pravilniku, ki določa, kaj vse smejo odvetniki in obtoženi vprašati sodni senat in predsednika senata, odgovorili, da zakon o kazenskem postopku ureja komunikacijo med strankami in sodnikom posredno, skozi pravila materialnega procesnega vodstva, vzdrževanja reda in disciplinskega kaznovanja. "Veljavna ureditev torej predvideva kar nekaj različnih vzvodov, prek katerih lahko predsednik senata oziroma senat zagotovi dostojno komunikacijo in red v sodni dvorani. Predsednik senata oziroma senat lahko prepreči (in sankcionira) zavlačevanje postopka, motenje poteka glavne obravnave (tudi z odstranitvijo iz sodne dvorane) in razžalitve (z denarno kaznijo). Če je za katero od navedenih dejanj odgovoren odvetnik ali državni tožilec, se obvesti tudi odvetniška zbornica oziroma vrhovno državno tožilstvo. Poleg navedenih procesnih možnosti pa je treba upoštevati tudi, da gre lahko v konkretnem primeru za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime," odgovarjajo na ministrstvu. In dodajajo, da ima vsak, ki se znajde v kazenskem postopku, po ustavi pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Državljani sodelujejo kot sodniki porotniki pri okrožnih sodiščih in pri delovnih in socialnih sodiščih. Način imenovanja in sodelovanja sodnikov porotnikov določata zakon o sodiščih in zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Njihov mandat traja pet let. Da nekdo postane sodnik porotnik, mora izpolniti naslednje pogoje: biti mora državljan Republike Slovenije, star mora biti najmanj 30 let, ne sme biti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora biti zdravstveno in osebnostno primeren ter mora aktivno obvladati slovenski jezik.
Brez izključevanja
Ker pri društvu Legebitra, zagovorništvu človekovih pravic LGBT-skupnosti in posameznikov, ne razpolagajo z dovolj informacijami o konkretnem dogodku na sodišču, so sporočili naslednje: "Nobena osebna okoliščina ne bi smela biti podlaga za kakršnokoli izključevanje. To izhaja iz zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki zavezuje državne organe, lokalne skupnosti, nosilce javnih pooblastil ter pravne in fizične osebe, ki morajo na vseh področjih oblastnega odločanja, delovanja v pravnem prometu in pri drugem svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljati varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb. Vsako povezovanje, četudi implicitno, domnevnega ali na sodišču dokazanega kaznivega dejanja s katerokoli osebno okoliščino je v nasprotju z načelom nediskriminacije."