Verjetno razlaga o tem, kako praktično je brezstično plačevanje za potrošnike, ni potrebna. Za svojega so ga vzeli tudi starejši občani, saj so ugotovili, da je hitro in praktično, mladina pa od ponudnikov storitev in trgovcev malodane zahteva, da ji omogočijo plačevanje s karticami, pametnimi telefoni, pametnimi urami itd. Ozko grlo pri »plačilni digitalizaciji Slovenije« so torej zaenkrat predvsem prodajna mesta, in sicer tista, ki kartičnega poslovanja še ne omogočajo in vztrajajo pri gotovinskih plačilih, čeprav so z gotovino povezani tudi vedno večji stroški.
Prodajalci česarkoli že, sploh pa gostinski lokali, bržkone nikoli ne računajo, koliko časa porabijo zaposleni za »zaključek transakcij«, torej izvedbo postopka plačila. Medtem ko je kartično plačilo opravljeno v nekaj sekundah – v najslabšem primeru deset sekund, če je znesek visok in sistem od uporabnika zahteva vnos kode PIN – ali skoraj hipno, kot v primeru brezstičnih plačil, pa rokovanje z gotovino zahteva iskanje gotovine na strani uporabnika, nato pa še štetje gotovine in pripravo vračila s strani prodajalca, kar mimogrede nanese minuto, celo dve. In te minute se sestavijo v ure. V ure, ki jih stranke vidijo kot izgubo časa – samo pomislite na čakanje v vrsti pred blagajno, lastniki pa kot strošek plačila zaposlenim, ki bi ta čas lahko porabili za kaj drugega.
Tudi banke podpirajo digitalizacijo
Podatki ECB kažejo, da je Slovenija med državami, ki so najbolj vezane na gotovino tako na prodajnih mestih kot med fizičnimi osebami, je na okrogli mizi, ki je spremljala predstavitev programa »Slovenija plačuje digitalno«, opozorila predsednica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Na prodajnih mestih je kar 60 % transakcij fizičnih oseb opravljenih gotovinsko. To Slovenijo uvršča na neslavno tretje mesto v EU po uporabi gotovine. A potrošniki jasno izražajo željo, da bi plačevali digitalno. »To pomeni jasno sporočilo vsem deležnikom, od bančnih ponudnikov, prodajalcev do nenazadnje državo,« je dejala Zadravec Caprirolo.
Da digitalizacija ni več prihodnost, temveč sedanjost, je izpostavila direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik. Kot je orisala, so si podjetja v Sloveniji sicer zelo različna, medtem ko so napredna zelo napredna v digitalizaciji, pa so tudi taka, ki so še zelo zadržana. »Treba je najti prave pristope, da bodo ta podjetja in tudi država vstopali v digitalne procese. Ne tekmujemo sami s sabo, ampak s celim svetom,« je poudarila.
Kot je dejala Silvia Birla, v Novi KBM največ zanimanja za iniciativo pričakujejo v storitveni dejavnosti. 90 % vseh poslovnih subjektov v Sloveniji predstavljajo t. i. samostojni podjetniki. »Vidimo, da je mikro segment podjetij, vključno z s.p-ji, kategorija, kjer lahko pričakujemo največ dela. Ti res potrebujejo spodbude, pomoč, da bodo odkrili, da jim digitalno poslovanje lahko zmanjša stroške in poveča obseg posla. Že opažamo spremembe na bolje, na primer v storitvenih dejavnostih in manjših trgovinah, ki so že začele več uporabljati digitalno plačevanje.«
Simon Steiman iz NLB pa je poudaril, da je bila odločitev za pristop k programu Slovenija plačuje digitalno enostavna. Dotaknil se je percepcije trgovcev, da je gotovina najcenejša. »Percepcija je najpomembnejša, zato je treba najti načine za motiviranje ljudi, da preizkusijo tudi druge načine plačevanja. Bo pa potrebna sprememba miselnosti v glavah, da se bo spremenil tudi način obnašanja ljudi.«
Brezgotovinsko poslovanje je hitrejše in obsežnejše
Digitalna plačila pomagajo mikro, malim in srednje velikim podjetjem povečati prihodke, upravljati svoje poslovanje in pridobiti dostop do drugih finančnih storitev. Sprejemanje digitalnih plačil lahko številnim podjetjem omogoči tudi dostop do večjega števila potencialnih strank prek hitro rastočih kanalov elektronskega poslovanja – torej prek spletnih trgovin in tržnic, mobilnih aplikacij. S tem, ko podjetje ali podjetnik omogoči sprejemanje kartičnih in elektronskih plačil, si močno razširi nabor potencialnih strank. Tudi v podjetju Visa so prepričani, da so plačilne inovacije lahko pospeševalec digitalnega gospodarstva, ki je eden od stebrov evropskega poslovanja. Tako so že leta 2020 sprejeli zavezo, s katero bodo podprli 8 milijonov mikro, malih in srednje velikih podjetij po Evropi, da bodo lahko zagotavljala digitalna plačila in pripomogla k hitrejšemu razvoju digitalnega gospodarstva.
»Zavedamo se pomembne vloge mikro, malih in tudi srednje velikih podjetij v naši družbi, zato smo odločeni jim čim prej zagotovili to nujno podporo. Visa je zavezana podpirati podjetja (trgovce) ter potrošnikom omogočati uporabo inovativnih, zanesljivih in varnih načinov plačil. Zato bomo skupaj z Visa partnerji vsem slovenskim podjetjem, ki še ne sprejemajo digitalnih plačil, omogočili 9 mesecev brezplačne uporabe POS terminalov in tako pospešili digitalizacijo plačil in poslovanja v Sloveniji,« je povedala Alenka Mejač Krassnig, direktorica za Slovenijo v podjetju Visa.
Hitrost, udobje in varnost
Slovenski trg je v zadnjih letih že doživel rast števila POS-terminalov in s tem krepitve e-trgovine. Kljub razmeroma širokemu sprejemanju digitalnih plačil pri velikih trgovcih na drobno, pa je domači trg še vedno premalo razvit v segmentu mikro in malih ter srednje velikih podjetij. Trend prehoda v digitalno potrjujejo tudi raziskave. Visina raziskava »Digitalno plačevanje« iz leta 2022, ki je bila izvedena v osmih srednjeevropskih državah, je pokazala, da večina vseh potrošnikov pri digitalnem plačevanju, tudi Slovencev, ceni hitrost ter priročnost. Hitrost je navedlo 53 odstotkov potrošnikov, udobje 50 odstotkov, varnost pa 30 odstotkov vprašanih. Slovenski potrošniki, ki plačujejo s pametnimi telefoni, med prednostmi tovrstnih načinov plačevanja vidijo tudi varnost.
»Hkrati pa je raziskava pokazala, da se je kar 37 odstotkov vprašanih znašlo v situaciji, ko niso mogli plačati s plačilno kartico, ker mesto nakupa ni imelo POS-terminala,« je dodala Alenka Mejač Krassnig. Prav zato Visa sodeluje s številnimi partnerji, da bi povečala število lokacij, kjer lahko potrošniki plačujejo s kartico ali mobilnim telefonom.
»S programom »Slovenija plačuje digitalno«, ki bo trajal tri leta, bomo skupaj s partnerskimi bankami pomagali Slovenijo še bolj približati digitalni družbi, mikro in malim podjetjem bomo pomagali pri rasti poslovanja, podjetjem in potrošnikom pa bomo omogočili izbiro načina plačevanja in poslovanja,« je zaključila Alenka Mejač Krassnig.
Gotovinsko poslovanje vse bolj povezano s sivo ekonomijo
Razloge, zakaj se nekatera podjetja in ponudniki tako krčevito oklepajo gotovine, ne gre iskati le v njihovi »staromodnosti«, temveč predvsem v možnostih oklepanja sive ekonomije. Prav zato bodo v prihodnje nanje toliko bolj pozorni tudi inšpektorji, ki preganjajo tovrstne nelegalne prakse.
Mala podjetja in podjetnike pa že tradicionalno skrbi, da je vsaka nova tehnologija povezana z dodatnimi oziroma visokimi stroški. Čeprav je verjetno očitno, da podpora brezstičnemu in kartičnemu poslovanju podjetju ustvari več prihrankov (časa) kot ustvari stroškov.
