Starševska skrb se ne konča z odraslostjo otrok. Mnogi starši z letom časa začnejo drugače ocenjevati svoje pretekle odločitve. Nekatera obžalovanja raje zadržijo zase, saj ne želijo odpirati starih ran. Kljub temu si potihoma želijo, da bi jih odrasli otroci bolje razumeli. O teh občutkih starši redko govorijo na glas, piše portal YourTango.
Mnogi starši so se že med vzgojo zavedali, da so včasih prestrogi ali raztreseni, a takrat niso znali spremeniti vedenja. Danes jih preganja občutek nemoči, saj so problem prepoznali, a ga niso znali rešiti. Pogosto se spominjajo trenutkov, ko niso resno vzeli otroškega strahu. Kar se jim je takrat zdelo nepomembno, danes predstavlja veliko obžalovanje.
Prevelik poudarek na ocenah in stres
Številni starši danes menijo, da so prevelik pomen pripisovali šolskim ocenam in uspehu. Če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi raje izbrali mirnejši odnos in globljo povezanost z otrokom. V družinsko dinamiko so pogosto nezavedno prinašali lastne negotovosti in stres. Šele kasneje so dojeli, kako močno so njihove osebne težave krojile vzdušje v domu. Otroci si namreč vzdušje zapomnijo veliko bolj kot konkretne dogodke. Starši zato obžalujejo, da so stres in nervoza pustili tako močan pečat.
Priznavajo tudi, da so včasih reagirali impulzivno, namesto da bi poskušali razumeti ozadje otroškega obnašanja. Kar je delovalo kot neposlušnost, je bila morda le tesnoba. Ker so nekateri odraščali v družinah, kjer starši redko izgovorijo besedo "oprosti", so tudi sami težko prevzeli to navado. Kasneje so spoznali, da bi iskreno opravičilo rešilo marsikatero situacijo.
Tihi otroci in nevarne primerjave
Starši tišjim otrokom pogosto niso namenili enake pozornosti kot glasnejšim sorojencem. Danes čutijo, da niso dovolj dobro razumeli otrokove osamljenosti. Prav tako so se jim primerjave z drugimi otroki takrat zdele nedolžne, danes pa razumejo, da so te pripombe pustile globoke posledice na otrokovi samozavesti.
Najtrajnejši otroški spomini pogosto nastanejo v vsakdanjih situacijah. Hladen ton glasu ali bežen komentar lahko pustita močan vtis. Starši šele leta pozneje dojamejo pomembnost teh trenutkov. Kljub napakam pa vedo, da so svoje otroke vedno imeli radi. Njihova obžalovanja izvirajo iz človeške nepopolnosti in strahu, ne pa iz pomanjkanja ljubezni.
