V Španiji se vse vrti okoli hrane. Tam živijo in delajo nekateri najboljši kuharji na svetu, mesto z največ Michelinovimi zvezdicami na kvadratni meter na svetu se prav tako nahaja tam. To je baskovski San Sebastian. Tapasi ali pinthosi vabijo iz barov in restavracij, vsaka pokrajina te raznolike države ima svoje specialitete, na katere je ponosna. Tam se kosilo ne konča z zadnjim grižljajem. Ko opravijo s hrano, napoči čas za drugo dejanje, ki se imenuje sobremesa. V prevodu sobremesa pomeni čas, preživet za mizo ob druženju, smehu, pogosto tudi kozarcu vina ali džintoniku.
"Kot kuhar vidim, da ljudje po kosilu preživljajo čas za mizo, kar je znak, da je bilo vse okusno, pogosto ljudje v druženju uživajo bolj kot v samem obroku. Sobremesa je lahko čarobna," je za BBC povedal kuhar Dani Carnero.
Sobremesa je skrivnost trdnih prijateljstev, pa tudi novih poznanstev, in če ne jeste doma, je najbolje izbrati družinsko restavracijo ali lokal z lokalno kulinariko. Fine dining restavracije so lahko preveč formalne za sproščanje ob kozarcih po kosilu. Karkoli že počnete, edini pogoj je, da se dlje časa ne umaknete od mize, saj se čar sobremese takrat prekine. Keč je ravno v druženju za mizo, na kateri so pomečkani prtički, krožniki s koščki torte, za katere ni bilo dovolj prostora v želodcih, v smehu in pogovoru ob strgani vrečici sladkorja, praznih skodelicah kave in polnih kozarcih (alkoholnih) pijač.
Sobremesa običajno traja od pol ure do ene ure, če je praznik ali kakšna veselica, pa se sedi in pije veliko dlje. Če se torej znajdete v španski družbi, se uprite pomivanju posode ali kateremu koli drugemu razlogu za vstajanje od mize (razen če je to res nujno), da ne prekinete čara druženja. Dovoljeno je skočiti na stranišče, vendar se tam ne zadržite predolgo, piše hrvaški PunKufer.
