Medtem ko se nas večina veseli pomladi in komaj čaka toplejše vreme in sončne žarke, alergiki žalujejo za zimo. V temnih in hladnih dneh so si komaj odpočili od smrkanja, kihanja in oteklih oči, zdaj pa se bo vse začelo znova. Zaradi podnebnih sprememb v naših krajih nekatere vrste rastlin zacvetijo prej kot nekoč, pa tudi splošni čas vegetacije se je podaljšal. Mnogo alergikov zato začuti težave že sredi zime, nadležni simptomi pa – drugače kot pri navadnem prehladu – pogosto trajajo nekaj tednov ali mesecev. Kdor je alergičen na več stvari, lahko trpi celo do konca oktobra. Prva bo na vrsti leska, sledili ji bosta jelša in breza. Poleti cvetijo trave in žita, na primer pšenica, oves, ječmen in rž, ki je še posebno alergena. Veliko težav povzročajo tudi ozkolistni trpotec, regrat, pelin in kopriva. Piknik na prostem ali sprehod v naravi je lahko za alergike prava nočna mora. Vzrok senenega nahoda je čezmerna reakcija imunskega sistema na sicer nenevarne sestavine peloda. Pogosto se seneni nahod pojavi že v otroštvu, zato morajo biti starši zelo pozorni, kakšne vrste in kako pogost je pojav smrkanja in kihanja pri otroku. Osnovne simptome pogosto spremljajo še glavobol, moten spanec in utrujenost. Alergijo je treba nujno zdraviti, ker se lahko težave prenesejo še na dihalne poti, v najslabšem primeru lahko izzovejo alergijsko astmo. Že brez tega je življenje z alergijo precej zapleteno, saj je treba upoštevati celo vrsto omejitev in nevarnosti.
Dve vrsti lajšanja težav
Pri senenem nahodu sta potrebni dve vrsti ukrepov: lajšanje simptomov in izogibanje povzročiteljem težav. Običajni terapiji sta desenzibilizacija in uživanje antihistaminikov, torej zdravil za lajšanje alergijskih simptomov. Ti lahko imajo precej stranskih učinkov, med njimi sta utrujenost in suha ustna sluznica. Poleg tega njihova učinkovitost ni vedno zagotovljena. Nujno je zato upoštevati previdnostne ukrepe in se strogo držati nekaterih življenjskih navad:
• stanovanja v mestu zračimo zgodaj zjutraj, na podeželju pa pozno zvečer, saj je takrat koncentracija peloda v zraku najnižja
• za boljše spanje na okna namestimo mreže, v katere se ulovi cvetni prah
• tla v prostorih pogosto posesamo in obrišemo z vlažno krpo
• pred spanjem si umijemo lase
• že nošenih oblačil nikoli ne odlagamo v prostoru, kjer spimo
• na prostem si lahko nadenemo navadna ali sončna očala, saj tako v oči zaide manj cvetnega prahu
Posebno otrokom je težko dopovedati, zakaj se včasih ne morejo igrati zunaj s prijatelji. Toda ravno zanje je najbolj pomembno, da se čim bolj izogibajo sprožilcem težav. Ko bodo večji, bodo to razumeli in vam bodo hvaležni, da ste jim prihranili kakšno skelenje v očeh in izcedek iz nosu. Prav pa je, da jih že od malega učite, naj upoštevajo nasvete meteorologov o gibanju cvetnega prahu in naj sami poskrbijo, da se kar najmanj izpostavljajo alergenom.
Kam na počitnice?
Kadar je kdo v družini alergičen na cvetni prah, je malce težje izbrati počitniški kraj. Najbolje se je odločiti za takega, kjer je v zraku čim manjša koncentracija peloda. Priporočljivi so obiski gora, zlasti nad 1800 metri nad morjem je zrak dovolj čist tudi za alergike. Koristil pa bo tudi dopust ob morju, kjer stalen veter poskrbi, da je cvetnega prahu manj.
