Afera o domnevnem oškodovanju mariborske družbe Dom Smreka, ki je zdaj v stečaju, se znova seli na prvostopenjsko sodišče. Sredi julija letos je namreč vrhovno sodišče že drugo obsodilno sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Samid Osmanović in Danilo Goričan bosta tako morala znova sesti na zatožno klop. Desetletje po domnevni zlorabi tako še vedno ni končnega sodnega epiloga.
Od obsodbe do oprostitve
Zgodba se je pričela septembra 2009, ko je Goričan kot direktor Doma Smreka sklenil pogodbo o nakupu Osmanovićevega podjetja OS Metal za 20,3 milijona evrov. Osmanoviću so policisti prostost odvzeli maja 2014, skupaj z Goričanom, ki se je ves čas branil s prostosti, so mu pričeli soditi julija 2014. Tožilstvo je v obtožnici zapisalo, da OS Metal ni imel drugega premoženja kot 8,6 hektarja pašnika v hrvaški Orubici. Kot sporno je tožilstvo označilo cenitev te parcele, ki jo je družba OS Metal od Multiconsult Leasinga kupila za 110.200 evrov, pol leta kasneje pa je vrednost zemljišča zrasla na skoraj 17 milijonov evrov. Družba Dom Smreka je nato to zemljišče zastavila pri banki LHB Frankfurt (članici skupine NLB), kjer je najela za 10,5 milijona evrov posojila, a ga ni zmogla odplačevati, zato je zdrsnila v stečaj. Tožilstvo je v obtožnici zatrjevalo, da je bila cenitev zemljišča fiktivna, umetno navita, na Goričana in Osmanovića pa je najprej padel očitek, da sta Dom Smreka oškodovala za 20 milijonov evrov. Prvič je prvostopenjsko sodišče sodbo izreklo marca 2015, sodnica Barbara Nerat je presenetila z določitvijo visokih kazni: za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kar je predpisana kazen do osem let zapora, ju je obsodila na sedem let zapora, Osmanoviću, ki je bil obtožen tudi davčne zatajitve, pa je za to dejanje izrekla še tri leta zapora, nakar mu je določila enotno kazen devet let zapora. Toda višje sodišče je del sodbe, ki se nanaša na zlorabo položaja, razveljavilo, Osmanovićevo kazen za davčno utajo pa znižalo na leto dni zapora. A kasneje je Osmanović na vrhovnem sodišču uspel tudi v tem delu: vrhovni sodniki so ga očitka o utaji davka oprostili.
Razveljavitev
V drugo je podjetnikoma sodil sodnik Danilo Obersnel. Tožilstvo je spremenilo obtožni akt: znesek domnevnega oškodovanja je z 20 milijonov evrov padel na 3,4 milijona, zamenjali pa sta se tudi vlogi obtoženih. Najprej je za prvoobtoženega veljal Osmanović, v ponovljenem sojenju pa je to postal Goričan, saj je Osmanoviću tožilstvo v spremenjeni obtožnici očitalo (le), da je Goričana napeljal h kaznivemu dejanju. Tožilstvo pa je kljub spremembam terjalo sedem let zapora za oba, toda sodišče je maja 2016 obtoženima izreklo kazen treh let zapora. Takšno sodbo so kasneje potrdili tudi višji sodniki. Samidu Osmanoviću, ki je več kot dve leti preživel v priporu, zaradi dveh tretjin prestane kazni ni bilo treba več za rešetke, Goričan pa je v zapor prišel junija letos. A je po mesecu dni znova odkorakal na prostost, saj je tako odločilo vrhovno sodišče. To je namreč odločalo o zadevi zaradi zahteve za varstvo zakonitosti, ki so jo zoper sodbo vložili odvetniki obeh obtoženih, in že pravnomočno sodbo razveljavilo.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da prvostopenjskemu sodišču ni uspelo utemeljiti svojega zaključka, da je bilo prav napeljevanje Osmanovića tisto, ki je Goričana spodbudilo k storitvi kaznivega dejanja. Sodišče bi moralo to nagovarjanje po mnenju vrhovnega sodišča opredeliti s konkretnim dejstvi, česar pa ni storilo. Vrhovno sodišče tudi trdi, da bi moralo prvostopenjsko sodišče prisluhniti obrambi, ko je ta navajala, da vrednost družbe OS Metal ni bila ocenjena. "Četudi je bila edino premoženje družbe OS Metal nepremičnina v Orubici, to še ne pomeni, da je vrednost poslovnega deleža družbe nujno enaka vrednosti zadevne nepremičnine, povečana za znesek nominalne vrednosti poslovnega deleža, kot izhaja iz obrazložitve prvostopenjske sodbe. Tak sklep je pravno napačen, saj ne upošteva vseh vidikov oziroma metod ocenjevanja vrednosti podjetij," trdi vrhovno sodišče. Tako bi bilo treba postaviti novega izvedenca finančne stroke, kot je na prvostopenjskem sojenju to terjala obramba, še menijo vrhovni sodniki.
Sojenje se bo tako začelo znova, že tretjič.