Tisti, ki pijete gazirane pijače brez sladkorja, pozor! Nedavne epidemiološke raziskave so namreč potrdile, da sladila, uporabljena v dietnih gaziranih pijačah in drugih pijačah z manj sladkorja, povečujejo tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika diabetesa ter se največ pojavlja med ljudmi s čezmerno telesno težo in tistimi, ki imajo sedeči življenjski slog. Nedavno objavljeni rezultati raziskave, ki smo jo opravili v Franciji, kažejo, da je pri ljudeh, ki vedno ali skoraj vedno svojim pijačam dodajajo sladila (v vrečkah ali v obliki tablet), za 83 odstotkov višje tveganje za razvoj sladkorne bolezni kot pri tistih, ki jih ne uporabljajo nikoli ali redko.
Nevarni celo v zmernih količinah
Aspartam, najpogosteje uporabljeno sladilo, in sukraloza (oz. splenda) se že več kot 30 let uporabljata kot nadomestek za sladkor v tako imenovanih dietnih gaziranih pijačah. Še več, tovrstni izdelki so označeni kot alternative z manj kalorijami, ki naj bi bile zato bolj zdrave. In prav ta trditev potrošnike spodbuja k čezmerni uporabi sladil; izogibajo se sladkorju, da ne bi pridobivali teže. Toda celo v zmernih količinah lahko imajo ti dodatki negativne vplive na zdravje. Čeravno se je količina umetnih sladil v hrani v zadnjih letih močno povečala, saj jih industrijski proizvajalci v vedno večjih meri dodajajo ne le pijačam, ampak tudi žitu, piškotom, pecivom, jogurtom z manj kalorijami in celo določenim zdravilom, so zanesljivi in natančni podatki o njihovem vplivu na zdravje zelo redki.
Povečano tveganje za nastanek sladkorne bolezni in raka
Raziskava je temeljila na podatkih, pridobljenih od skupine skoraj sto tisoč Francozinj, zaposlenih v državnem izobraževalnem sektorju, ki so sodelovale v epidemiološki raziskavi. Gre za eno redkih tako velikih raziskovanih skupin na svetu. Strokovnjaki so zadnjih 27 let spremljali zdravje žensk, ki so vse vzajemno zdravstveno zavarovane pri družbi za zaposlene v francoskem izobraževalnem sektorju. Cilj raziskave, ki jo je uvedel epidemiolog Francoise Clavel-Chapelon, je bil izboljšati razumevanje zdravja žensk in ugotoviti, katera tveganja pri njih obstajajo za razvoj kroničnih stanj, kot sta na primer rak in diabetes tipa 2.
Udeleženke so izpolnile podrobne vprašalnike o svojih dietah vse od leta 1993 ter podale popolne informacije o vsej hrani, ki so jo zaužile, vključno s prigrizki in predjedmi pred tremi osrednjimi obroki in z večernimi prigrizki. Raziskovalci so s tem pridobili dragocene informacije, vključno s slikami zaužite hrane in pijače ter povprečnim vnosom hrane za vsako žensko posebej. S proučevanjem teh podatkov je leta 2013 ekipi uspelo prvič dokazati višje tveganje za nastanek diabetesa, ki prednjači pri uživanju dietnih pijač v primerjavi z običajnimi gaziranimi pijačami.
Umetno sladilo veča občutek lakote
Ekipa strokovnjakov se je nedavno osredotočila še na proučevanje, v kakšni obliki so ženske iz raziskave zaužile sladila - iz vrečke ali kot tablete. V zadnji raziskavi smo dokazali, da je bilo tveganje za razvoj sladkorne bolezni za 83 odstotkov višje pri ženskah, ki sladila uživajo vedno ali skoraj vedno, v primerjavi s tistimi, ki jih ne uživajo nikoli ali redko. Pri udeleženkah, ki so jih več kot deset let uživale redno, je bilo tveganje za 110 odstotkov višje kot pri tistih, ki jih niso uživale nikoli ali redko, kar kaže, da sčasoma pride do kumulativnega učinka.
Hipoteze o mehanizmih delovanja sladil
Ljudje, ki uživajo veliko sladil, naj bi imeli večjo željo po sladkem.
Tisti, ki uživajo veliko sladil, naj ne bi izločali dovolj hormona, ki uravnava izločanje inzulina.
Sladila naj bi uničevala tudi koristne mikroorganizme v črevesju.
Najdemo jih v večini predelanih živil: pecivu, žvečilkah, bonbonih ...
Najbolj pogosti umetni sladili sta aspartam in sukraloza.
Sladila lahko spremenijo črevesno mikrobioto
Raziskave na živalih, ki so jih opravili na Weizmannovem inštitutu znanosti v Izraelu, so pokazale, da lahko uživanje velikih količin določenih sladil povzroči spremembe črevesne mikrobiote. Sedaj vemo, da so ti mikroorganizmi, ki uravnavajo delovanje prebavil, presnovo ter imunske in nevrološke funkcije v človekovem telesu, pomembni za zdravje. Njihovo spreminjanje naj bi povzročilo intoleranco za glukozo in odpornost proti inzulinu, ki sprožata diabetes tipa 2.
Ne glede na to, ali ljudje poskušajo izgubiti odvečno telesno težo ali pa se samo izogibati sladkorju, je čas, da pošljemo bolj natančno sporočilo o prednostih ali, bolje rečeno, o tveganjih tako imenovanih lahkih živil.
