Radon je plin brez barve, vonja in okusa, ki neprestano nastaja v zemeljski skorji. Nastaja v verigi radioaktivnega razpada urana, se seli proti površju in sprošča v ozračje. Njegova koncentracija na prostem je nizka in ne predstavlja nevarnosti za zdravje. V jamah, jaških, rudnikih, kleteh in stavbah pa se koncentracija radona lahko zelo poveča in škoduje zdravju. Poudarjamo, da je radon kancerogen in je drugi največji povzročitelj pljučnega raka, takoj za kajenjem. Letno v Sloveniji povzroči približno sto smrti, več kot promet.
Paradoks: stroka to ve, javnost pa ne. Za prebivalce ni "prevoda" v praktične nasvete.
Radon in njegovi potomci
Ko govorimo o radonu, pravzaprav govorimo o radonu in njegovih potomcih. Ti so trdni delci, ki se oprimejo aerosolov v zraku.
Radonovi potomci se primejo v pljučih in obstreljujejo celice z alfa delci, to pa poškoduje DNK. Več radona, več raka.
Radon je uvrščen med žlahtne pline. Pravzaprav je "žlehten", ker se pretvarja, da je "žlahten".
Nujna je komunikacija
Radon pomeni zdravstveno tveganje, saj je eden od ključnih, a v praksi podcenjenih dejavnikov notranjega bivalnega okolja. To je naraven radioaktiven inertni plin, katerega prisotnosti ni mogoče zaznati s čutili. Njegovo koncentracijo lahko določimo izključno z meritvami. Zakonodaja že dolgo časa določa omejitve radona v bivalnih prostorih. Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1) določa referenčno raven za povprečno letno koncentracijo radona v zaprtih prostorih pri 300 Bq/m³. Pri vrednostih nad to ravnjo je izvedba protiradonskih ukrepov priporočljiva. Še več, mednarodne smernice (WHO) in evropske težnje že predlagajo znižanje ciljnih vrednosti na 200 oziroma celo 100 Bq/m³, saj varne meje pri izpostavljenosti radonu praktično ni.
Zakonodaja spodbuja optimizacijo – cilj je doseči čim nižjo raven, ki jo je razumno mogoče doseči (načelo ALARA).
Zdravstveno tveganje zaradi radona je le posledica; vzrok je pomanjkljiva gradbena praksa. Radon v stavbi je dokaz, da stavba ni bila načrtovana in zgrajena kot varen bivalni sistem. Torej je zdravstveno tveganje posledica gradbenih napak, pomanjkljivega projektiranja in izvajanja. Ko spoznamo, da radon ni le zdravstveni problem, ugotovimo, da bi morala poleg ministrstva za zdravje tudi druga ministrstva, vsaj pristojna za okolje, energijo, prostor, javno upravo in šolstvo, spodbujati protiradonske ukrepe.
Ni vse dobro, kar je naravno
Izločanje radona iz zemljine je naraven, trajen proces, ki se ne spreminja. Delež radona v stavbah in ogroženost prebivalstva zaradi njega pa se občutno povečujeta. To je posledica sprememb gradbene in bivalne kulture.
-
Sodobne nove ali prenovljene stavbe so tesne. Radon, ki vstopa v stavbe skozi tla, v njih zastaja, zaradi tega se koncentracija radona povečuje.
-
Čas prebivanja v stavbah se podaljšuje, postajamo generacija notranjih prostorov, saj v njih preživimo več kot 90 odstotkov življenja.
-
Mnogi rešujejo svojo stanovanjsko stisko tako, da uredijo bivalne prostore v kleteh. Tam je pričakovati največ radona, zato naj preverijo radon in izvedejo protiradonske ukrepe.
Ko upoštevamo tesne stavbe in čas, prebit v njih, zlahka razumemo, zakaj se obremenjenost prebivalstva z radonom veča. Tudi stavbe, ki so omogočale zdravo bivanje našim prednikom, so po energijskih prenovah morda postale nezdrave.
Referenčna vrednost 300 Bq/m3
Bekerel (Bq) pomeni razpad na sekundo. Če je v prostoru koncentracija 300 Bq/m³, to pomeni, da je v zraku statistično "dozorelo" toliko atomov radona, da jih vsako sekundo v vsakem kubičnem metru razpade 300. Ker so ti atomi enakomerno porazdeljeni po zraku, je v pljučih (ki imajo prostornino približno tri litre) prisotnih skoraj pol milijona atomov radona.
Od te ogromne množice vsako sekundo v pljučih razpade približno en atom, njegovi potomci pa dodatno razpadajo v pljučih. Poleg tega vdihujemo potomce radona iz zraka, tudi ti bremenijo pljuča. Kar naenkrat je v pljučih več radioaktivnih razpadov na sekundo, to pa sčasoma povzroči okvaro DNK v celicah in poveča verjetnost nastanka pljučnega raka.
Ljudje se ne zavedajo, da z vsakim vdihom v tesni, neprezračeni hiši v svoja pljuča dobesedno "vlečejo" statistično bombo, ki vsako sekundo sproži več radioaktivnih razpadov.
Pri 600 Bq/m³ (kar v slovenskih stavbah ni redek pojav) se to podvoji. Brez meritev in protiradonskih ukrepov stanovalci nevede dopuščajo, da je njihovo zdravje ogroženo.
Kaj lahko naredite?
Svetujemo meritev radona v bivalnih prostorih. Šele potem lahko načrtujete protiradonske ukrepe. Do takrat pa so na voljo zasilni ukrepi: intenzivno prezračevanje z odpiranjem oken in gibanje na prostem. Meritev je najbolj primerna pozimi, saj so takrat stavbe zaprte in so temperaturne razlike, ki "vlečejo" radon iz zemlje, največje.
Če je delež radona le rahlo nad referenčno vrednostjo, ga lahko razredčite s pravilnim prezračevanjem. Vendar previdno. Niso vsi prezračevalni sistemi primerni. Zlasti dvosmerni sistemi (decentralni push-pull), ki ustvarjajo nihanje zračnega tlaka v prostoru, so iz radonskega vidika neprimerni, ker delujejo kot radonske črpalke in celo povečujejo njegov delež!
Če pa je delež radona krepko nad referenčno vrednostjo, poiščite strokovnjaka za radonske sanacije. Ni jih veliko in imajo dolge čakalne vrste, vendar se splača počakati na kakovostno izvedbo.
Pri načrtovanju novogradnje je nujno, da arhitekt predvidi protiradonske ukrepe. Najprimernejši in najcenejši ukrep je prezračevanje zemljine. V tampon pod talno konstrukcijo se vkopljejo drenažne cevi in predvidi odvod radona na prosto, običajno nad streho. Če sistem ne deluje zadovoljivo, je treba vgraditi še radonski odvodni ventilator. Podrobnosti so zapisane v smernici Zaščita pred radonom v stavbah TSG-1-007:2023.
Namesto prezračevanja zemljine je dopustno tesnjenje z radonsko zapornimi folijami ali drugi arhitekturni ukrepi, vendar so ti ukrepi manj zanesljivi, dražji in zahtevnejši za izvedbo.
Protiradonski ukrepi so obvezni, tako pri gradnji kot pri sanaciji, ne glede na lokacijo stavbe, po vsej Sloveniji. Radonski zemljevid Slovenije, ki poudarja radonsko izpostavljene občine, je zgolj statistični pripomoček in ne vodilo za projektiranje in gradnjo.
Kje začeti?
Najprej izmerite radon. Možno si je brezplačno izposoditi merilnike radona na URSVS, pokličite jih. Brezplačne meritve radona izvajajo tudi pooblaščeni izvajalci, kot je Zavod za varstvo pri delu (ZVD). Prijave običajno potekajo preko spletnih obrazcev na spletnih straneh ZVD ali obvestil posameznih občin.
Če so brezplačna mesta zapolnjena, so na voljo samoplačniške meritve, še bolj pa priporočamo nakup merilnika radona, s katerim boste stalno merili radon v stavbi.
Možno nevarnost radona v hiši vzemite resno. To, da nima vonja, ne pomeni, da ga ni. Pokličite, izmerite, zaščitite se.
Trije koraki do radonsko varnega doma
1. Izmerite: Ne ugibajte. Meritve so edini način, da ugotovite, koliko radioaktivnih razpadov se dogaja v vaših pljučih.
2. Prezračite: Če nimate centralnega prezračevanja, ustvarite prepih večkrat dnevno.
3. Načrtujte: Pri novogradnji zahtevajte prezračevanje zemljine (tampona). To je edina trajna varovalka, ki radonu prepreči vstop v stavbo, namesto da bi ga odstranjevali, ko je že v stavbi.
