Pust je edini dan, ko lahko vsak postane nekdo drug

Pustni čas je nekakšen most med zimo in pomladjo. Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen. Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod italijanskega izraza carneleva v pomenu opusti meso, saj se po pustu začne 40-dnevni post pred veliko nočjo. Iz italijanske carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu praznovanje pusta ali pustovanje. V zadnjem obdobju so bile pustne maske znane po tem, da so preganjale zimo, zadnji dve leti pa covid, letos pa jim, vsaj za zdaj se zdi tako, ne bo treba preganjati ne enega ne drugega, ampak se bodo lahko samo sproščeno zabavale.

Šemljenje poznamo že vse od pradavnine, prve maske je človek uporabljal, da se je prikrit med lovom poskušal približati živali. Zgodnje šemljenje je imelo različne namene, med katere sodi tudi povezovanje z duhovi prednikov, saj so ljudje verjeli, da bodo z uporabo "drugega jaza" omogočili duhovom prednikov, da bi se naselili v njih. Praznovanje pusta sega že v predkrščansko dobo, ko so naši predniki ob koncu zime izvajali obrede, s katerimi so častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Verjeli so, da bo sam obred iz dežele pregnal zle duhove, jo očistil temnih sil in priklical toplo pomlad, v kateri se bo narava ponovno prebudila. To izročilo so prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. V prvih stoletjih krščanstva je Cerkev močno nasprotovala živalskim maskam, na črnem seznamu so bili predvsem jelen, košuta in telica. V 7. stoletju so uvedli celo kazen, ki je prepovedovala šemljenje v živali. Po 10. stoletju je odpor Cerkve proti maskiranju ponehal, pust so vključili v predpostni čas pred veliko nočjo.

Pust in velika noč sta povezana tudi datumsko. Datum pusta je premakljiv in je odvisen od velike noči, ki je na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Sedem nedelj pred veliko nočjo njo pa je pustna nedelja, ki ji sledi pustni torek. Najzgodnejši mogoči datum pustnega torka je tako 3. februar, najpoznejši pa 9. marec.

Kurentovanje in laufarija

V Sloveniji poznamo številne pustne šege in navade, najbolj znani so obhodi kurentov. Kurent je najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete, na ptujskem kurentovanju pa je običajno mogoče videti tudi do tisoč kurentov pri izvajanju njihovega obredja. Na Ptuju pa iz znanih razlogov tudi letos vsaj uradno organiziranega kurentovanja ne bo.

V živo pa bo potekala tradicionalna cerkljanska laufarija, pustni običaj, ki izhaja še iz poganskih obredov. Pisnih gradiv o njenem nastanku ali poreklu ni, pozna se samo ustno izročilo. Običaj je zamrl po začetku prve svetovne vojne, leta 1955 pa so ga obudili domači fantje na pobudo Petra Breliha. Pod strokovnim vodstvom Nika Kureta so začeli obnovo običaja in po dolgem času je laufarija spet zaživela v predpustnem času leta 1956 in z nekaterimi kasnejšimi dopolnitvami takšna živi še danes. Laufarska družina šteje 25 likov in 26 mask, en lik ima namreč dve maski. Maske so vse razen ene izrezljane iz lipovega lesa, piše na spletni strani Društva Laufarija Cerkno.

V maskah po svetu

Še več obiskovalcev pritegnejo najbolj znameniti svetovni karnevali. Za največjega velja tisti v Riu de Janeiru, kjer več dni potekajo parade plesalcev sambe v bleščečih in pompoznih kostumih ob bučni glasbi. Zgodovina karnevala sega v prvo polovico 19. stoletja, ko so Portugalci v mestu organizirali prvo maškarado, na kateri so plesali na ritme polke in valčka. Kasneje so imeli na rajanje velik vpliv afriški priseljenci, ki so leta 1917 na karnevalu uvedli sambo, brez katere si je dandanes nemogoče predstavljati največji karneval v Južni Ameriki. Zaradi epidemije so ga letos prestavili, namesto v pustnem času bo potekal od 20. do 30. aprila.

Sloveniji najbližje množično pustovanje v tujini je Beneški karneval. Prvič je bil omenjen že leta 1268 in bil vzor, po katerem so se zgledovali v drugih mestih v Evropi. Beneški karneval se je obdržal, čeprav so skozi stoletja omejevali in s številnimi zakoni prepovedovali nošenje mask. Prepoved iz leta 1797 je veljala skoraj 180 let, do leta 1979, ko se je italijanska vlada odločila znova poudariti zgodovino in kulturo Benetk in je s tem namenom obudila karneval.

Beneški karneval je bil prva večja prireditev, ki je spomladi 2020 odpadla zaradi pandemije covida-19, ki je v Evropi najprej zajela Italijo. Lani je bila izveden samo digitalno, letos pa že od 12. februarja poteka v hibridni obliki. "Letošnji karneval bo večdimenzionalna prireditev, v kateri bo fizična prisotnost na dogodkih prepletena z virtualno. S pomočjo tehnologije bomo združili vse občinstvo, tudi tiste, ki želijo sodelovati na daljavo, z vsega sveta," so sporočili organizatorji.

Eden največjih in najbolj znanih karnevalov v Nemčiji je v Kölnu. Tradicionalno se začne že na martinovo, vrhunec pa je zadnjih pet dni pred pepelnično sredo, ko so v Kölnu tako imenovani nori dnevi. Uvod v pustno rajanje je babji pustni večer v četrtek, vrhunec pa je na pustni ponedeljek s tradicionalno povorko. Na ta dan se v mestu zbere tudi do milijon obiskovalcev, ki spremljajo sprevod mask in pustnih vozil, s katerih mečejo najrazličnejša darila - tudi znamenito kolonjsko vodico. Letos je bil karneval uradno odpovedan, ob sproščanju ukrepov pa bodo posamezni dogodki vendarle izvedeni.

Tudi v ameriški zvezni državi Louisiani s pustnim rajanjem, ki ga poimenujejo Mardi Gras, kar v prevodu pomeni debeli torek, in označuje zadnji dan pustovanja, začnejo dva tedna pred pustnim torkom. V New Orleansu pa so letos še bolj pohiteli, prve pustne dogodke in parade so organizirali že v začetku leta, a najpestrejše bo zadnjih pet dni pred torkom.

Parade v New Orleansu običajno organizirajo klubi, imenovani krewe, ki na pot po mestnih ulicah pošljejo okrašena pustna vozila, na katerih poskakujejo v najrazličnejše kostume oblečeni ljudje in med množico običajno mečejo barvite verižice. Prvič je bil Mardi Gras organiziran leta 1837, 20 let kasneje pa so se pojavila prva pustna vozila. Rajanje se tradicionalno sklene s tako imenovanim srečanjem dvorov med kluboma Rex in Comus, ko mesto obišče okoli milijon ljudi.