Bernarda Žarn
Ko prisedem k eni najbolj priljubljenih televizijk pri nas, takoj lovim prve vtise o njej. Zaznavam vedrino, tenkočutnost, milino, sončnost, tudi hudomušnost, predvsem pa rahlo zadržanost in neusahljivo prijaznost. Kaj pravite, profesorica Bernarda Žarn, boste moje navedbe obkljukali ali prečrtali?
Zakaj?
Ne, nisem še slišala zanjo.
Ostaniva pri vaši izobrazbi. Ste sploh kdaj poučevali?
Menda v vašem sorodstvu mrgoli učiteljic.
Zagotovo. Vprašanje je, ali to znamo prepoznati ...
Kdo pa so vaši učitelji?
So pa tudi trdovratne lekcije. Ko se ponavljajo in ponavljajo in se zdi, da jih ne bo mogoče preseči. Ko preprosto obtičiš. Vam je ta občutek znan? Ko ne gre in ne gre.
Za prepuščanje življenju je ključno zaupanje življenju, zaupanje sebi.
Verjamete, da posameznik poseduje moč, s katero lahko krmari svoje življenje po svojih željah, namerah, ambicijah? Ali pa je zgolj marioneta, na milost in nemilost prepuščena usodi?
In kdaj ste najbolj vzneseno jadrali na krilih življenja? Bili tam zgoraj, srečni, vzhičeni. In kdaj najbolj na dnu, v bolečini, brezvoljnosti, z občutkom nemoči.
Veliko znanih osebnosti ima vrata v svojo zasebnost zaprta ali vsaj priprta. Toda vaša vrata so zaklenjena. Pa ne enkrat. Trikrat. Zakaj?
Zagotovo. Vsakršno odločitev spoštujem.
Lepa ženska ste. In na očeh številnih televizijskih gledalcev. Ste kdaj prejeli kakšno “nespodobno povabilo”?
Kaj pa spomini na vaš prvi zmenek? Kak simpatičen utrinek.
Tako klišejsko zveni, pa vendar, ste bili kdaj ranjeni v ljubezni?
Veliko ran je v partnerskih odnosih. Kako v partnerstvu zrelo kljubovati najrazličnejšim izzivom?
Komu dopustite, da vas kliče Berni?
Na Žarn(ica) se menda tudi odzivate.
Zame je žarnica prispodoba za modrost. Zato še tole nadvse modro vprašanje: biti ali imeti?
Cel intervju je bil objavljen v februarski številki revije OBRAZI.
