Poligon

Ko je govor o prenizkih pokojninah, se načeloma vsi v tej državi strinjamo, da pokojnina za 40 let dela ne bi smela ljudi pahniti v revščino. Čim pa je v igri dvig najnižjih pokojnin, se mnenja začnejo razhajati. Ne le v politiki, ampak tudi med upokojenci. Nič drugače ni ob tokratnem predlogu opozicijske Levice, ki je celo dobil dovolj glasov za občutnejše zvišanje najnižjih pokojnin. A vse kaže, da bo ta predlog težko "preživel" še eno glasovanje v državnem zboru. Ne le zato, ker mu ni naklonjena vladajoča koalicija, ampak ker se ponovno odpira stara dilema: kaj so pokojnine in kaj sociala.

Drži, dve ločeni področji, a žal še kako povezani. Vsaj pri nas, kjer še vedno, kakorkoli obračamo, ostaja dejstvo, da je tudi najnižja zagotovljena pokojnina za 40 let dela nižja od meje praga revščine. V številkah to pomeni, da taka pokojnina znaša 581 evrov, osnovni življenjski stroški, izračunani pred štirimi leti, pa so še vedno višji - 613 evrov. Nič kaj spodbudni niso tudi podatki, da kar 39 odstotkov vseh upokojencev dobiva pokojnino, nižjo od tega zneska, torej 600 evrov. Seveda niso vsi delali 40 let, mnogi so tudi bistveno manj, zaradi česar imajo tako nizko pokojnino.

Če se torej vrnemo zgolj k tistim, ki so oddelali za polno starostno pokojnino, in se začnemo spraševati, ali je pravično, da nekdo po 40 letih dela in plačevanja prispevkov pristane med reveži, je seveda odgovor jasen: ni in ne bi smelo biti! A vendarle je takih po podatkih Zpiza 56 tisoč. Kaj je torej narobe, da se to vendarle dogaja? Prvi dežurni krivec so vedno prenizke plače, saj te znotraj obstoječega pokojninskega sistema pač ne omogočajo višjih pokojnin. Slednje so in morajo ostati odvisne od vplačanih prispevkov. Prav. Kaj torej storiti za te upokojence, da se jim vendarle zagotovi dostojnejša starost? Brez dvoma bi bilo modro, da stroka poišče rešitev znotraj pokojninskega sistema ali pa vsem tem država primakne razliko vsaj do 613 evrov, brez razprav. S tem bi končno razrešili problem prenizkih starostnih pokojnin, ki so vselej dobrodošel poligon za nabiranje političnih točk. Tako v dobrih kot v kriznih časih, ko se upokojencem z najnižjimi pokojninami delijo razni dodatki. Pa ne le krizni, ampak tudi letni dodatek.

Kaj pa vsi tisti, ki so delali manj in imajo še nižje pokojnine? Tudi tukaj ne bi smelo biti dileme, če je pokojnina odvisna poleg višine plače tudi od dolžine pokojninske dobe. Vsem tem lahko pomaga socialna politika države tako, da jim zagotovi brez birokratskih ovir vsaj mesečni dohodek v višini minimalnih življenjskih stroškov - torej 442 evrov, pod pogoji, ki bodo jasni. Pri tem je za prejemnike povsem nepomembno, kdo jim bo to izplačeval, zanje je bistveno, da ta denar dobijo, če jim pripada.