V celjskem gledališču bodo sezono 2024/25 posvetili raziskovanju komedije, humorja in satire, predvsem kot ogledala družbi, sredstva kritike, orodja prepoznave, nosilke katarze ter možne sprožilke sprememb v družbi in posamezniku, kot so zapisali pred prvo letošnjo premiero. Slavnostno odprtje se bo na Velikem odru odvilo nocoj, in sicer s komedijo Bratka Krefta Krajnski komedijanti v režiji Diega de Bree. 

Vzdušje ob premieri Županove Micke

Slovenski režiser, dramaturg, dramatik, teatrolog, književnik, pripovednik, publicist, profesor, literarni zgodovinar in filozof Bratko Kreft (1905–1996) se je v tako imenovani "najljubeznivejši slovenski veseloigri" Krajnski komedijanti iz leta 1946 oprl na Linhartovo Županovo Micko in Matička in napisal komedijo, za katero se zdi, da bi lahko bila tudi Linhartova. S komedijo mu je uspelo odgovoriti na večno vprašanje o avtorstvu Matička in Micke. Komedija je spretno napisan in domišljen preplet resničnih in izmišljenih dogodkov leta 1789, ko je bila na odru ljubljanskega Stanovskega gledališča prvič uprizorjena prava ljudska igra na Slovenskem, Linhartova Županova Micka, ki slikovito prikazuje vzdušje ob tem dogodku. Delo je napisano v jeziku Linhartovega časa v rokokojski maniri in razkriva tedanje kulturno žarišče in ljubljanske izobražence ter njihov boj za slovenski jezik ter slovensko gledališče. Radostna komedija odkriva plasti prebujanja človeka in naroda, moč, pogum, pa tudi norost in igrivost. 

"Komedija je pri nas še vedno zelo podhranjen žanr," je v intervjuju za gledališki list povedal režiser Diego de Brea. "Zavedam se, da je delo z igralcem pri komediji najtežje. V procesu nastajanja predstave je treba razkriti in odpreti vse njegove napake, hibe in pomanjkljivosti. Človek že v življenju težko odpre te stvari, zato je delo z igralcem pri komediji bistveno bolj zahtevno kot pri tragediji. Seveda, če ne delaš komedije na efekt s petjem in plesom, ampak se poglobiš v vsebino in znotraj komedije najdeš majhne ljudi, ki imajo velik potencial, da se publika z njimi identificira. Mislim, da je igrati nejunake, kar je v komediji pogoj, igralcem zelo težko. V procesu odpiranja lastnih pomanjkljivosti je potrebna iskrenost."  

Ko se pojavi tujka, odpove razum

Kot je povedal režiser, predstava v ospredje postavi komičen pogled na pogosto stereotipizirane lastnosti Slovencev. "Kreft je v komediji vzpostavil kolektivno nezavedno, vse slovenske probleme krotkosti, pohlevnosti, sramu, obremenjenosti, neizrečenosti, žalosti, jeze, strahu, skritega poželenja. Znotraj tega je vzpostavil zanimiv moment vstopa tujke, Italijanke, ki začne s svojo čutnostjo, drznostjo in neobremenjenostjo v Slovencih vzbujati pogum. Pokaže jim, da je možno preseči neke stvari, in Slovenci se kar naenkrat zganejo. Dogajanje se začne skozi sanje, kot da slovenski narod sanja, kot da ti Krajnci sanjajo, kako naj bi bilo. Ko se pojavi tujka, jim odpove razum, na dan nekontrolirano planejo njihovi goni in situacija postane igriva, razposajena, na koncu preide celo v travestijo. Komičnost izhaja predvsem iz slovenske tragičnosti."

Ustvarjalno ekipo Krajnskih komedijantov sestavljajo: režiser, scenograf in oblikovalec luči Diego de Brea, kostumografka Simona Toš, avtor glasbe Joži Šalej in lektorica Živa Čebulj. V predstavi medtem igrajo Andrej Murenc, Renato Jenček, Rastko Krošl, Tanja Potočnik, Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Barbara Medvešček in Žan Brelih Hatunić.