
Veliko o Sloveniji je mogoče izvedeti na spletnih straneh, na napisnih tablah, v brošurah in knjigah. Še bolj zanimivo pa je odkrivanje naše osupljive pokrajine in bogate kulturne dediščine v spremstvu lokalnega turističnega vodnika. Lokalni vodniki namreč niso le strokovnjaki na svojem področju, temveč tudi ambasadorji svojega območja, ki vam ponujajo poglobljeno znanje in edinstvene vpoglede v zgodovino, kulturo in naravne lepote Slovenije. Združeni so v Društvo regionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da skrbi za kakovost dela turističnih vodnikov po mednarodnih standardih. Zbrali smo nekaj namigov lokalnih turističnih vodnikov za malo drugačne oglede slovenskih krajev.
Z vodnikom vidite drugače
Zakaj najeti turističnega vodnika, ki živi v okolju, ki ga predstavlja?
1. Doživite lokalno kulturo in zgodovino iz prve roke
Lokalni turistični vodniki v Sloveniji niso zgolj vodniki – so pripovedovalci zgodb, ki oživljajo zgodovino in kulturo države. Z njihovo pomočjo boste odkrili skrite zgodbe, lokalne legende in zgodovinska dejstva, ki jih v običajnih turističnih vodnikih ne boste našli. Ne glede na to, ali raziskujete Ljubljano z mestnim vodnikom ali odkrivate podeželje, vam bo certificiran vodnik omogočil globlje razumevanje bogate dediščine regije.
2. Razkrijte najbolje varovane skrivnosti Slovenije
Poleg priljubljenih turističnih destinacij, kot sta Bled in Ljubljana, Slovenija skriva številne zaklade. Lokalni vodniki poznajo tihe vasice, manj znane pohodniške poti in osamljene slapove, ki dajejo Sloveniji njen poseben čar. Z najemom lokalnega vodnika lahko odkrijete te neodkrite kotičke in si zagotovite edinstveno izkušnjo, prilagojeno vašim interesom.
3. Ture, prilagojene vašim zanimanjem
Vsak popotnik ima drugačne interese, naj gre za naravo, zgodovino ali kulinariko. Lokalni vodnik lahko prilagodi vašo turo glede na vaše želje in ponudi zasebno vodenje, osredotočeno na tisto, kar vas najbolj pritegne. Ne glede na to, ali želite obiskati vinske kleti v Vipavski dolini ali raziskovati srednjeveške gradove, bo vaš vodnik ustvaril program, ki bo maksimiral vašo izkušnjo.
Ljubljana iz ribje perspektive
Ljubljana kot glavno mesto se širi - tudi proti jugu, na obrobje Krajinskega parka Ljubljansko barje, ki je zakladnica Unescove dediščine iz obdobja koliščarjev. Mejni potok med Ljubljanskim barjem in mestom je bila Gradaščica ali, kakor so ji nekoč rekli, Velika Ljubljanica. Trnovo in Krakovo sta dolgo časa veljali za vasi solataric, ki sta mestno tržnico oskrbovali z zelenjavo. Danes je to obrobje mesta, ki prebivalcem omogoča naravi prijazno življenje v glavnem mestu. Urejevanje degradiranih območij je del projekta Ogljično nevtralna evropska mesta 2030. Ljubljana, skupaj s Kranjem in Velenjem, je eno od 100 evropskih mest, ki so se zavezala, da spremenijo življenje v mestu.
V vodenem ogledu z vodnikom Janezom Virantom si lahko ogledate, zakaj je bilo mesto zgrajeno na prostoru, kjer je še danes, kako se je življenje ob Ljubljanici spreminjalo skozi čas in kako reka bogati vsakdan prebivalcev. Če ste bolj avanturistične narave, se na ogled mesta lahko podate s kanuji: večino atributov Plečnikove dediščine lahko občudujete iz ribje perspektive.
Z vodnico Matejo Kregar Gliha se sprehodite ob "Gradaščici gor in dol". Na tem nenavadnem vodenem ogledu spoznavate, kako je ta nekoč degradirani del predmestja danes postal učilnica okoljskega ozaveščanja, spremljate zgodovinske spremembe reke in se soočite z urbanistično vizijo glavnega mesta.

Piranske pešpoti za vsak dan v tednu
Na Obali ponuja vodene pohode po Piranu, Portorožu, Seči, Luciji, Strunjanu in Fiesi vodnica Mihaela Rupnik Cek. Pod nazivom Piranske pešpoti z degustacijami popelje goste na sproščujoče pohode, med katerimi privlačne vedute ponujajo obilo priložnosti za fotografiranje in občudovanje izjemnih razgledov in bujne sredozemske vegetacije. Mihaela pripoveduje legende in zgodbe okolice ter približa gostom naravno in kulturno dediščino na zanimiv, aktiven način. Na takih pohodih je mogoče navezati stike z gostoljubnim lokalnim prebivalstvom ter pokusiti lokalne dobrote.
Mihaela Rupnik Cek je ustvarila šest tematskih pohodov, ki jih v pomladnih in jesenskih mesecih izvaja šest dni tedensko, vsakega na določen dan v tednu. Ob ponedeljkih popelje pohodnike ob piranskem obzidju do razglednih točk, ki niso vključene v klasično vodenje po Piranu, zato jih mnogi ne poznajo. Ob torkih so na vrsti Šentjane nad Portorožem, s katerih se odpira pogled na živahno portoroško plažo na eni strani in mirno strunjansko dolino na drugi. Ob sredah se gostje v Seči lahko prelevijo v solinarje za en dan, ob četrtkih na griču Lucan zaužijejo odličen istrski zajtrk v naravi, v petek so na ogled lepote Strunjana z delavnico domačih fužev, ob sobotah pa pot vodi do jezera Fiesa.

Ogled ostankov Rupnikove linije
V Škofji Loki deluje lokalni vodnik Borut Pust, ki nam predlaga ogled Rupnikove linije, sistema utrdb, ki ga je v 30. letih prejšnjega stoletja gradila Kraljevina Jugoslavija kot obrambno črto na meji s Kraljevino Italijo. Zgrajenih je bilo več sto bunkerjev, med njimi tudi trije podzemni obrambni bloki, ki so bili strateškega pomena za obrambo pred morebitnimi vdori italijanskih vojakov proti Ljubljani. Med temi velikimi objekti so gradili manjše protipehotne bunkerje za dva do sedem vojakov, med njimi napeljali bodečo žico, v dolinah pa postavili tudi protitankovske ovire. Ob začetku druge svetovne vojne so se vsa dela na obrambni liniji takoj prenehala in veliko objektov je ostalo nedokončanih.
Strateško razporejene utrdbe niso bile nikoli uporabljene v vojaške ali obrambne namene. Z gradnjo utrdb so se prebivalci začasno rešili brezposelnosti in finančnih težav, ki so jih prizadele zaradi obmejne lege. Pri gradnji so bili zaposleni kot gradbeni delavci, nosači ali tovorniki materiala. Ena izmed najmarkantnejših in najbolj ohranjenih utrdb Rupnikove linije je podzemna utrdba na Golem vrhu. Vstop v utrdbo je mogoč v spremstvu vodnika, v njej pa si lahko ogledate stalno razstavo ostalin iz časa gradnje. V prostranih dvoranah vse leto potekajo tudi različne prireditve. Ogled ostankov Rupnikove linije je mogoč po krajši krožni ali daljši enosmerni tematski poti.
Preplet naravnih lepot in pestre zgodovine
Po Goriškem in Vipavski dolini vas rade volje popelje vodnica Lucija Zavrtanik. Goriška regija je ena izmed najlepših in najbolj raznolikih destinacij v zahodni Sloveniji, saj ponuja bogato mešanico naravnih lepot, kulturne dediščine, festivalov in adrenalinskih dejavnosti, ki zadovoljijo vse želje obiskovalcev. Znana je po svoji odprtosti, mediteranskem podnebju in idiličnih vaseh. Poleg naravnih lepot pa je goriška regija znana tudi po edinstveni kulinariki, v kateri se prepletajo okusi, svežina in kakovost domačih sestavin. Vse to pa bi bilo le polovično brez ljudi, ki dolino naredijo še posebno nepozabno. Če pa si obiskovalec zaželi pobega od vsakdanjega vrveža in popotovanje skozi neokrnjeno naravo z bogato biodiverziteto, vas Lucija Zavrtanik popelje po Banjški in Trnovski planoti, ki sta pravi raj za ljubitelje narave, miru in raziskovanja pokrajine ter aktivnega preživljanja prostega časa. Banjška planota je znana po svojih širokih, travnatnih planjavah, na katerih v spomladanskem času zacvetijo številne divje rastoče rastline, medtem ko se v zimskih mesecih območje odene s snežnim plaščem. Pomladi je tukaj mogoče uživati v pohodništvu, kolesarjenju, jahanju in zeliščarstvu. Območje Trnovske planote pa je znano po svojih impresivnih gozdovih in razglednih točkah. Na planoti se lahko srečate tudi z domačini, ki ohranjajo tradicionalne kmetijske prakse, ter okusite lokalno kulinariko, ki je prežeta z okusom narave.

Goriška regija je idealno izhodišče za družinske počitnice, romantične izlete ali pa pohodniške/kolesarske avanture. Regija ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, prav tako je priljubljena destinacija za tiste, ki iščejo mirno okolje za sprostitev v naravi. Je destinacija, ki združuje edinstvene naravne lepote, kulturno pestrost in prijaznost domačinov – destinacija, kjer vas vsak trenutek obdari s spomini. Vodnica Lucija je tudi vinarka, ki skupaj z možem vodi butično vinarstvo. Popelje vas lahko po vinskih degustacijah, tudi tistih manj znanih, a še vedno vrhunskih. Njeno življenje združuje ljubezen do narave in tradicije, kar odraža njeno strast do ohranjanja kulturne dediščine.

Od pragozdov Pohorja do negovane vinske trte
Ne smemo pa pozabiti še na vzhodni del Slovenije, kjer je lokalni vodnik Klavdij Ferle prepričan, da je možno ustvariti tedensko potovanje le po tem delu dežele. Pohorje, ki je zaključek Alp, je izjemen primer neokrnjene narave, katere najlepši primerki so pragozdovi in visoka barja Lovrenških jezer. Sprehod med krošnjami na Rogli je odlična predstavitev narave in živali. Med spuščanjem v dolino Dravskega in Ptujskega polja je zanimiv postanek na zreških kovačijah in pri lokalnih kmetih, ki lahko ponudijo obroke z domače pridelanim mesom. Maribor je s Staro trto globalno središče kulturne dediščine. Na gričih v okolici Maribora najdemo nešteto vrhunskih vinarjev, osnove za njihovo dejavnost pa je pred več kot 150 leti postavil avstrijski nadvojvoda Janez, ko je ustanovil posestvo Meranovo ob vznožju Pohorja in na njem prvi v tem delu Evrope razvijal moderno vinarstvo. Po pokušnji lokalnih vin je čas za spoznavanje skrite zgodovine. Primer tega so podzemni rovi na Teznu, v katerih so Nemci v zadnjih letih druge svetovne vojne izdelovali dele za letala.
Dobrih dvajset kilometrov ceste do najstarejšega slovenskega mesta - Ptuja, ki je na rimskem vrhuncu kot Poetovina štelo dvakrat toliko prebivalcev kot Londinium, današnji London, je polnih dediščine in doživetij. Med rimskimi gomilami, vojnimi bunkerji, narejenimi pred drugo svetovno vojno, in mitreji je možno spoznati zgodbo zlatokopstva v Zlatoličju, kjer so skoraj do druge svetovne vojne iskali zlato in se še danes najde kakšna luska. Ptuj je muzej na prostem s stavbami, ki govorijo večstoletne zgodbe. Etnološko pa je v Sloveniji težko najti pomembnejšo zgodbo od kurentovanja. Uvrstitev na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine je globalno razširila ta dogodek in mnoge vasi, z Markovci na čelu, živijo kurentovanje skozi vse leto. Povsem ob hrvaški meji so Ormoške lagune, nekdanji bazeni za odpadne vode iz tovarne sladkorja, postale pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji. Pomembno vlogo pa imajo vodni bivoli, ki s pašo vzdržujejo nizko zaraščanje vegetacije v bazenih, na nasipih in drugih robnih predelih. Na širšem območju Ormoških lagun so ornitologi našteli 266 vrst ptic, kar je 69 odstotkov vseh v Sloveniji ugotovljenih vrst. Lokalni ponudniki, kot je Miha, omogočajo vožnjo skozi park s kočijami.