Barbara Gavez Volčjak
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil v letu 2024 delež prebivalstva, starejšega od 65 let, v Sloveniji 22-odstoten, medtem ko je bilo leta 2008 starejših od 65 let samo 17 odstotkov. V istem obdobju je povprečna starost s 40 let poskočila na 44,3 leta. Naša družba se torej zelo hitro stara, obenem pa napredek medicine in spremenjen življenjski slog ljudem zagotavljata vitalno in aktivno starost. Tako imamo poleg tretjega življenjskega obdobja tudi četrto, zaznamuje ga večja potreba po pomoči pri osnovnih življenjskih potrebah.
Tretje življenjsko obdobje se običajno začne po upokojitvi, ko imajo posamezniki priložnost, da se v večji meri kot prej v aktivni dobi posvetijo svojim interesom, željam in hobijem. To so že pred 33 leti zaznali tudi v Mariborski knjižnici in oblikovali dejavnost Knjižnični cikel, model vseživljenjskega izobraževanja, s katerim so se vključili tudi v mrežo slovenskih univerz za tretje življenjsko obdobje. Knjižnični cikel je namenjen članom knjižnice, ki želijo ostati aktivni, se (znova ali še naprej) izobraževati in ohranjati socialno mrežo, ki se običajno ob upokojitvi precej skrči. Upokojitev in spremembe v dnevni rutini lahko povzročijo čustvene izzive, kot so občutki izgube identitete zaradi prenehanja profesionalne kariere ali občutki osamljenosti, če niso dovolj vključeni v socialne dejavnosti.
V Mariborski knjižnici ponujajo udeležencem Knjižničnega cikla zelo raznovrstne programe, predavanja, delavnice in študijske krožke, ki pokrivajo različne tematske sklope. Ob jezikovnih izobraževanjih potekajo še študijski krožki na področjih zgodovine in umetnostne zgodovine, filozofije, pa tudi pisanje z roko, joga smeha, zeliščarstvo, igranje bridgea, astronomija, fraktalna risba ter Šola umetnosti. Za program Umovadba, ki obsega svetovanje in podporo pri demenci in ga izvajajo v sodelovanju z zavodom Aloja, so se odločili zaradi naraščajočega pojava demence in obstoječih praks nekaterih splošnih knjižnic. Sicer program ni del Knjižničnega cikla, se ga pa člani udeležujejo. "Najbolj obiskani pa so programi spoznavanja Slovenije, vodijo jih kar tri mentorice in skupine imajo po 60, 70 članov," pravi Nataša Konec, ki v Mariborski knjižnici vodi Knjižnični cikel. Pri tej dejavnosti so organizirani mesečni avtobusni izleti po Sloveniji, ki zmeraj pritegnejo za dva avtobusa udeležencev.
Astronomija zanimiva tudi za moške
Za delovanje skupine je sicer potrebnih minimalno sedem udeležencev, da se smiselno porazdelijo stroški za plačilo mentorja. "Naši mentorji niso prostovoljci, za svoje delo prejemajo plačilo, mentorska ura pa stane 19 evrov," pojasnjuje Nataša Konec. Mentorje pridobiva med strokovnjaki za določeno področje, denimo profesorji na mariborski univerzi, upokojenimi ali še aktivnimi učitelji. Nekateri vodijo skupine že dolgo vrsto let, trudi pa se pritegniti tudi mlajše mentorje, dobro podkovane v sodobnih metodah poučevanja in uporabi informacijske tehnologije. "S tem krepimo tudi medgeneracijsko sodelovanje, saj se lahko tudi mlajši mentorji česa naučijo od starejših slušateljev, ne le obratno," pravi sogovornica. Opaža tudi, da so novi programi, na primer astronomija ali zgodovinski krožek, pritegnili več moških, saj se sicer Knjižničnega cikla udeležujejo pretežno ženske.
Odkar se je osrednja enota Mariborske knjižnice z Rotovškega trga začasno preselila v City, programi Knjižničnega cikla potekajo v učilnicah na Slovenski ulici 40, nekateri pa tudi na drugih lokacijah, še razlaga Nataša Konec. "Z mesečnimi srečanji gostujemo v Glazerjevi dvorani UKM ali v Sodnem stolpu, v čitalnici Čuk v UKM se srečujejo člani študijske skupine Umetnostna zgodovina. Z Umetnostno galerijo Maribor smo vzpostavili posebno sodelovanje in tako omogočili članom redne vodene obiske galerije, nekateri jezikovni krožki se sestajajo v Hiši jezikov, sodelujemo pa tudi z Narodnim domom, ki nam je omogočil uporabo dvorane v Vetrinjskem dvoru. Programe za zdaj širimo le toliko, kolikor imamo na voljo prostora, dokler ne bomo pripravljeni na selitev v novo zgradbo, kjer imamo v načrtu tudi nove vsebine," dodaja sogovornica.
Animatorji vez med mentorjem in slušatelji
Oblikovanja programov za vsako študijsko leto, ki se začne v prvem tednu oktobra, se loti že konec maja, na sestanku usklajevalnega odbora skupaj z mentorji in animatorji pregleda delo, opravljeno v preteklem obdobju, od oktobra do maja. Mentorji in animatorji lahko predlagajo izboljšave in novosti za naslednje študijsko leto, ki jih skušajo uspešno uresničiti. Upoštevajo posebnosti lokalne kulture in uvajajo novosti, ki bogatijo celotno izobraževanje. "Animatorje iz svojih vrst izberejo člani skupin in so vez med mano in skupino, povezujejo slušatelje v krožku med seboj in z mentorjem, poročajo mi o številu izvedenih ur in vodijo evidenco prisotnosti," razlaga sogovornica.
Srečanja potekajo tedensko ali na 14 dni, kot rečeno, je minimalno število udeležencev sedem, pri jezikovnih programih je v skupini največ dvanajst članov, "ker če jih je več, se lahko posamezniki kar malo skrijejo v skupini, tako pa lahko vsi pridejo na vrsto, da tudi spregovorijo", pravi Končeva. V drugih krožkih zgornja meja števila članov ni določena, pri čemer se vrednost mentorske ure ne spremeni. Prispevek za Knjižnični cikel je sicer 15 evrov letno, ne glede na to, koliko dejavnosti posameznik obiskuje.
Udeležba v izobraževalnih programih torej ponuja starejšim priložnost za druženje z drugimi ljudmi in sklepanje novih prijateljstev, obenem pa omogoča izboljšanje ali vsaj ohranjanje kognitivnih funkcij, krepi duševno zdravje, zmanjša občutek osamljenosti in depresije.
Učijo se drug od drugega
Kakor so različni motivi udeležencev študijskih skupin za sodelovanje v Knjižničnem ciklu, so različni tudi načini dela in motivi mentorjev. "Za mentorstvo sem se odločila v želji, da širšemu krogu slušateljev predstavim lepote Slovenije z geografskega, zgodovinskega, kulturnega vidika, da obiščemo skrite kotičke slovenskih pokrajin, spoznavamo njihovo pristno narečje, kulinariko, domačine, utrip sedanjosti, prepleten s preteklostjo," razlaga mentorica študijske skupine Spoznavajmo Slovenijo Slavica Tovšak. Barbara Crnkovič, mentorica študijske skupine Šola umetnosti, pa dodaja, da se je za mentorstvo odločila, da lahko "svojo barvno energijo in znanje delim z ljudmi, ki jih umetnost zanima in želijo osvojiti osnove risanja, tehnik, viziranja, modelacije, kompozicije in barv. V skupini sodelujejo ljudje različnih profilov – nekateri so z umetnostjo povezani že od prej, drugi jo odkrivajo na novo. Skupaj spremljamo aktualne razstave in dogodke, predvsem pa se učimo drug od drugega."
Medsebojno učenje izpostavlja tudi mag. Ana Bračko Krašovec, mentorica študijske skupine nemškega jezika, in dodaja: "Zelo mi je všeč, da vsaka skupina deluje po svoje in da smo skozi leta postali že druga družina." Vse mentorice poudarjajo, da program dela prilagajajo željam slušateljev, poleg klasičnih predavanj je veliko pogovorov, samostojnega dela slušateljev in kje tudi domače naloge za utrjevanje naučenega. Poleg modernih jezikov se je mogoče v Knjižničnem ciklu seznaniti tudi s klasičnimi, "delo v skupini je razdeljeno na predavanja o antični kulturi, zgodovini, literaturi ter na jezikovni pouk latinščine," pojasnjuje mag. Nina Hriberšek Vuk, mentorica študijske skupine Antični cikel.
Jasna Čerič, mentorica študijske skupine Zgodovina glasbe, pa poleg želja in interesov slušateljev opozarja še na osebni vidik mentorjev: "Za to sem se odločila že v času, ko sem bila še aktivna kot profesorica na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Zavedala sem se, da bo prehod v upokojenski staž izziv. Ker sem redna obiskovalka vseh glasbenih prireditev, sem opazila, da je med obiskovalci kar nekaj takih, ki bi želeli o glasbi izvedeti kaj več. Odločitev ni bila težka in zdaj sodelujemo že enajsto leto."
