V času velikonočnih praznikov Hrvaška turistična skupnost (HTS) pričakuje prvi večji val domačih in tujih turistov, smo izvedeli na predstavitvi trendov v hrvaškem turizmu, ki so ga izvedli v Ljubljani. Po besedah direktorja predstavništva HTS v Sloveniji Bruna Bonifačića v hrvaškem turističnem sektorju ocenjujejo, da bo med prazničnim podaljšanim vikendom Hrvaško obiskalo približno 160.000 turistov. Pričakujejo, da bodo v obdobju med 7. in 10. aprilom 2023 našteli okoli 550.000 turističnih nočitev.
Tudi sicer se hrvaški turizem močno približuje predkoronskim številkam iz rekordnega leta 2019 oziroma jih je v nekaterih kategorijah celo presegel. Po podatkih sistema eVisitor, ki zajema turistični promet, realiziran v komercialnih in nekomercialnih objektih ter navtičnih čarterjih (sistem eCrew), so na Hrvaškem v letu 2022 našteli 18,9 milijona prihodov in 104,8 milijona prenočitev gostov, kar v primerjavi z letom 2021 predstavlja velik skok in že skoraj dosega ravni iz leta 2019. Največ prenočitev so ustvarili gosti iz Nemčije, sledili so Slovenci in Avstrijci. Po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB) je v letu 2022 prihodek od tujih turistov znašal 13,1 milijarde evrov, z domačimi turisti pa 15 milijard evrov.
Obetavni so tudi podatki iz prvega letošnjega četrtletja. Po prvih podatkih iz sistema eVisitor so imeli v tem času na Hrvaškem več kot 1 milijon prihodov in 2,7 milijona prenočitev, kar pomeni 1-odstotno rast prihodov in 11-odstotno rast števila prenočitev v primerjavi z letom 2019. Slovenci so s 23 odstotki več prihodov in 26 odstotki več prenočitev kot v letu 2019 prvi med vsemi tujimi turisti, precejšen delež teh številk pa gre na račun lastniških nepremičnin.
"Kot drugod po svetu so tudi na Hrvaškem cene turističnih destinacij odraz trenutne gospodarske situacije, inflacije, in so seveda odvisne od razmerja med povpraševanjem in ponudbo," je ob tem poudaril Bruno Bonifačić. "Višje cene so prav tako povezane z večjimi investicijami in novimi produkti, ki jih ponudniki ustvarjajo za bolj udobno, bolj doživeto in nepozabno doživetje obiskovalcev na Hrvaškem." Predstavniki HTS tako zagotavljajo, da se Hrvaška ni strateško odločila za dvig cen.
Hrvaška ni samo morje
Glavna gostja poslovnega srečanja v Ljubljani je bila ustanoviteljica in predsednica hrvaškega združenja za ruralni turizem "Klub članova selo" Dijana Katica. V nagovoru udeležencem je poudarila, da so se razmere na področju ruralnega turizma na Hrvaškem v zadnjih petih letih močno spremenile. Tako je v vseh delih Hrvaške ponudba ruralnega turizma dosegla visoko kakovost: od namestitev do konob, kmečkih gospodinjstev z avtohtonimi proizvodi, interpretacijskimi centri, ponudbo aktivnega turizma, odličnih vinskih kleti, vse več je tudi malih craft pivovarn in destilarn. "Na razvoj ruralnega turizma je vplivala tudi svetovna pandemija. Pretekla leta je bila v Slavoniji, Baranji in Sremu visoka sezona le spomladi in jeseni. Zdaj je težko najti sobo tudi poleti, vedno več namestitev pa je polno zasedenih tudi pozimi," je izpostavila Dijana Katica.
Širi se tudi ruralna turistična infrastruktura. Ustanovljeni so bili številni multimedijski centri, ki so manjša in ne toliko turistično obiskana območja oživili, jim dali potrebno vsebino in tako začeli privabljati turiste. Zanimivi postajajo naravni parki, kot so Kopački rit in Papuk ter mnogi drugi, ki aktivno sodelujejo v turistični ponudbi naravnih doživetij in podeželja. Tako so nekdaj manj zanimivi turistični ponudniki naredili izjemno velik korak naprej za hrvaški turizem in dvignili ponudbo celotnega hrvaškega turizma na zavidljivo visoko raven.
