Pogosto nimamo elektrike po nekaj ur ali celo po cel dan, saj smo odvisni od velikega projekta hidroelektrarn, ki ga vodijo podjetja v lasti nekdanjega predsednika vlade Jusufa Kalle in njegove skupine Bukaka, razloži Lian Gogali, direktorica inštituta Poso Mosintuwu. Podjetje PT Poso Energy, ki je del skupine Kalla, ta pa je povezana tudi s skupino Bukaka, je glavni lastnik hidroelektrarne Pamona 2, ki jo podpira tudi slovenski Hofer. Lokalni prebivalci si že leta prizadevajo, da bi bili slišani in upoštevani, ko pride do njihovih zahtev glede posledic, ki jih imajo velike hidroelektrarne na okolje in v njihovih življenjih. Glavni daljnovod hidroelektrarne Pamona 2, ki je bila zgrajena ob njihovem jezeru, je postavljen na sredo njihove vasi.
Elektrika potuje najprej do centra province Osrednji Sulavesi, kjer so nakupovalni in športni centri, šele nato se omejeno in nezanesljivo vrne v skupnost ob jezeru, kjer je bila ustvarjena.
"Problem so daljnovodi, a tudi sama pozicija glavnega objekta elektrarne, saj je okolica jezera peščena," opisuje Lian Gogali. Zraven nje sedi prijatelj, novinar, ki si prav tako prizadeva razkriti nepravilnosti in problematične posledice velikega infrastrukturno-energetskega projekta. "Ljudje opozarjajo, da tla niso stabilna in električni kabli so le sto metrov oddaljeni od površine jezera. Ob tem morate razumeti, da sta bila tradicionalno jezero in obala center življenja za tukajšnje prebivalce. To je bil prostor, kjer so se zbirali, kjer so organizirali prireditve in druženja. Zdaj tega ni več," opisuje posledice "razvoja".
"Pot električnega daljnovoda, ki so jo izbrali, je najcenejša in najhitrejša. A bilo bi varneje, če bi elektrika potovala okoli bližnje gore in ne čez vas," pove, da ljudje poznajo raziskave, ki jih je naredila tudi svetovna zdravstvena organizacija o negativnih posledicah, ki jih ima lahko bližina daljnovodov na zdravje ljudi. "Elektrike v zraku je ogromno, statična elektrika je v vseh hišah, ljudi ves čas stresa," našteva Lian Gogali.
V vasi Peura je glavni daljnovodni stolp postavljen na sredo vasi, kamor so zgodovinsko pogosto udarjale strele. "Ljudje se bojijo," pravi raziskovalka. A njihove skrbi podcenjujoče odpravijo. "Smo postkonfliktno območje," na hitro izriše desetletje, ki so ga zaznamovali incidenti medverskega nasilja med letoma 1998 in 2007. Doda, da je kot številni lokalni skupnostni voditelji prepričana, da to ni resničen konflikt, ampak je posredi strategija, kako se polastiti naravnih bogastev in virov. "In to se še vedno uporablja proti nam. Vedno, ko želimo opozoriti na določen problem, nas razdelijo s tem, da zlorabijo argumente ekonomskega razvoja in napredka," opisuje situacijo, ne zelo drugačno od te, s katero se soočajo marsikje na Balkanu, pa tudi skupnosti v tako imenovanih zahodnih demokracijah.
"Vaš Hofer in naša Pamona 2"
Že leta mednarodna finančna korporacija PricewaterhouseCoopers (PwC) izdaja poročila in priporočila glede investicij v hidroelektrični sektor v Indoneziji. Med drugim so opisali pomemben napredek, ki ga predstavlja leta 2012 sprejeti zakon o pridobivanju zemljišč. Ta je pospešil postopke pridobivanja ozemelj za določene infrastrukturne projekte, med njimi za elektrarne, saj so "projekti gradnje elektrarn pogosto soočeni s temi problemi". Vse od leta 2012 se lahko "lastnik, ki ni pripravljen prodati, tudi prisili v prodajo v zameno za nadomestilo, ki ga določi sodišče". Nadomestila so neprimerno nizka in odvisna od družbenega položaja ter pogajalskih sposobnosti posameznika, je že leta 2011 zapisala Lian Gogali o manipulativni in neenakopravni obravnavi prebivalcev.
PT Poso Energy je lani, istega leta, ko se je Hofer odločil investirati v hidroelektrarno Pamona 2, da bi "izravnal" svoj ogljični odtis v Sloveniji, naznanil gradnjo nove, druge elektrarne. Ta naj bi bila končana naslednje leto, zanjo pa bodo morali zgraditi tudi nov jez. Zato pričakujejo, da bodo izselili in preselili vsaj dve vasi, večina elektrike pa bo šla rudarskemu podjetju, ki koplje nikelj in zlato ter črpa tudi zemeljski plin, opozarjajo lokalni aktivisti. "Bojimo se, da bodo preselili vaščane in odvzeli del vode iz reke Lariang," pove Lian Gogali. Opisuje vzorec, ki je vselej enak: sodelujočim prebivalcem investitorji obljubijo nekaj denarja in delovna mesta, predvsem v administraciji ali varovanju objekta elektrarne - druge poskušajo zastrašiti, opiše trikotnik sodelovanja med podjetjem, vlado in vojsko. "Zelo hitro začnejo žaliti in groziti," pove raziskovalka in aktivistka. "Nasprotnike označijo za komuniste, ki so proti napredku," opiše težo besed v državi, kjer so se v zgodovini zgodili tudi poboji ljudi zaradi njihovih političnih idej. "Vedno ustvarijo razdor v skupnosti in nato pustijo, da se ljudje prepirajo med seboj." Upor okoli leta 2008, ko so gradili elektrarno Pamona 2, je bil živ in močan. Ljudje so zablokirali cesto, preprečili dostop tovornjakom. "Označili so nas za separatiste, kar je pomenilo tako rekoč dovoljenje za kogarkoli, da bi nas lahko ubil," se spominja dogodkov Lian Gogali. Lokalni prebivalci so bili aretirani, kaznovani, enega je policija prišla iskat sredi noči. "Spomnim se, da je okoli 40 njegovih sovaščanov prišlo k meni z idejo, da gredo do policijske postaje in jo požgejo," odkima z glavo. "K sreči mi jih je uspelo prepričati, da bo to povzročilo le več represije. Smo se pa vseeno strinjali, da so odšli naslednjo noč ob polnoči pred policijsko postajo in začeli trobiti. Trobili so vsaj pol ure," se smeji ob spominu, kako šokirani so morali biti policisti.
Sodelujočim prebivalcem investitorji obljubijo nekaj denarja in delovna mesta, predvsem v administraciji ali varovanju objekta elektrarne - druge poskušajo zastrašiti.
V Hoferju trdijo, da zadnji dve leti beležijo upad porabe energije v njihovih poslovalnicah zaradi neprestane optimizacije. Pri tem naj bi se v poslovalnicah zanašali le na energijo iz obnovljivih virov, ki jim jo dobavlja podjetje Gen-I. Od njihovih 82 poslovalnic jih je vsaj delno s sončnimi paneli opremljenih 37.
Lanska raziskava, ki jo je naročila Evropska komisija, je pokazala, da le dva odstotka projektov mehanizma “čistega razvoja” (CDM) jasno in zelo verjetno zmanjšata emisije CO2. Ker se točke in kuponi pogosto štejejo dvakrat, pa se ocenjuje, da je ta mehanizem celo povečal skupne emisije CO2.
Opozorila potrošnikov in okoljskih aktivistov
Na zgrešeno logiko Hoferjeve kampanje so prvi tudi v Sloveniji opozorili potrošniki in okoljski aktivisti. Rok Rozman, nekdanji olimpijski športnik in biolog, ki vesla po rekah Balkana, da bi opozoril na problematičnost projektov velikih hidroelektrarn, pravi, da je začel dobivati klice ljudi, ki so se počutili ogoljufane, ko so gledali velike plakate, da je Hofer prvi CO2 nevtralni trgovec v Sloveniji. "V Albaniji vidimo, kako se izsiljuje in zastrašuje lokalno prebivalstvo, ki želi opozoriti na probleme," spomni na nasilje, ki sta ga doživela Catherine Bohne in njen mož. Rok Rozman je glede na odzive, ki so jih sprožile objave na družbenih omrežjih, prepričan, da tudi velikim korporacijam ni vseeno in se morda vendarle lahko vpliva na njihovo ravnanje. "Priča smo ekstremnim oblikam 'green-washinga', ko si želijo podjetja izboljšati ime in podobo v očeh javnosti z zatrjevanjem, da skrbijo za okolje. In da, zdaj smo tudi v Sloveniji priča šokantnim primerom, pri katerih ni jasno, ali se zavestno norčujejo iz potrošnikov ali gre za kaj drugega. In vse to ob tem, ko vemo, da so globalne trgovske verige problematične same po sebi zaradi učinkov, ki jih imajo na lokalne pridelovalce," doda soustanovitelj kolektiva Leeway.
