Rak debelega črevesa je bil v preteklosti bolezen starejših ljudi, vendar pa se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja tudi pri mlajših. V Sloveniji je stopnja ozdravitve višja kot na Hrvaškem, vendar vzrok za to ni boljša kakovost zdravljenja ali zdravnikov, temveč predvsem preventiva in pregledi, ki omogočajo odkrivanje bolezni v zgodnji fazi, ko je zdravljenje veliko lažje in uspešnejše. Dr. Goran Mušterić, specialist onkološke kirurgije, s katerim so se pogovarjali pri hrvaškem Jutarnjem listu, poudarja, da je glavni problem pozno odkrivanje bolezni, pogosto v tretji ali četrti fazi, ko so možnosti za preživetje precej zmanjšane. V evropskih državah so pacienti bolj ozaveščeni o preventivi, redno se odzivajo na testiranja, vključno s testiranjem blata na skrito krvavenje in kolonoskopijo, medtem ko je odziv na Hrvaškem zelo nizek (16-20 %).
Strah, predvsem zaradi neznanja, pogosto preprečuje ljudem, da bi se odzvali na preglede. Kolonoskopija se napačno dojema za bolečo, vendar je ob anesteziji povsem neboleča. Mnogi se tudi bojijo diagnoze in možnosti, da bi morali nositi stomo, kar pa ni nujno. Zgodnje odkrivanje bolezni v začetni fazi lahko poveča možnosti za preživetje nad 90 %. Na žalost je na Hrvaškem odziv na nacionalni program preventivnih pregledov nizek, medtem ko v Sloveniji ta odziv znaša kar 70 %, kar je bistveno zmanjšalo število novih primerov.
Poleg tega vse več mladih, tudi tistih, mlajših od 40 let, zboleva za rakom debelega črevesa. Mnogi med njimi nimajo družinske anamneze, vendar pa nezdravi način življenja: sedenje, nezdrava prehrana (preveč ocvrte hrane, preveč rdečega mesa, premalo zelenjave), debelost in slabe prehranske navade pomembno povečujejo tveganje. Hrvaška je med vodilnimi evropskimi državami po stopnji debelosti, kar predstavlja resen zdravstveni problem.
Čeprav ni vsak polip rak, pa vsi raki debelega črevesa nastanejo iz polipov. Kolonoskopija omogoča zgodnje odkrivanje in odstranitev polipov, kar bistveno zmanjša tveganje za nastanek raka. Priporočljivo je, da osebe po štiridesetem letu starosti redno opravljajo teste na skrito krvavenje in v primeru pozitivnega izvida opravijo kolonoskopijo. Če v družini obstaja anamneza bolezni, naj se prvi pregledi začnejo še prej.
Simptomi, ki lahko kažejo na rak debelega črevesa, vključujejo kri v blatu, utrujenost, oslabelost in spremembe v blatu. V fazah 1 in 2 bolezni je lahko že kirurški poseg dovolj za ozdravitev, medtem ko faze 3 in 4 zahtevajo dodatno zdravljenje, kot sta kemoterapija in obsevanje. Na žalost mnogi pacienti pridejo na pregled šele v kasnejših fazah, ko so možnosti za ozdravitev močno zmanjšane.
Dolgotrajna nepravilna prebava, kajenje, alkohol in slaba prehrana tudi prispevajo k razvoju raka debelega črevesa. Na Hrvaškem število onkoloških bolnikov narašča, letno pa več kot 13.000 ljudi umre zaradi raka. Preventiva in redni pregledi, čeprav trajajo le pol ure, lahko bistveno povečajo možnosti za ozdravitev in rešijo življenje, še piše Jutarnji list.
