Izar Lunaček po novem povezuje domačo stripovsko sceno na pop up večerih na Vodnikovi domačiji v Šiški. Naslednji bo že 11. maja ob 19. uri.
Izarjem Lunačkom
»V večini držav je strip še vedno nišna kultura. Tudi v Ameriki, kjer se sicer proda ogromno stripov, je strip nišen in tam se najdejo pravi stripovski fetišisti, ki iščejo recimo prvo številko Supermana, meni osebno pa je bližje francoska stripovska kultura, ki procentualno zajema širšo populacijo,«
»Določeni stripoholiki starejših generacij so v mladosti brali Zagorja, Alana Forda in Dylana Doga ter še vedno zbirajo predvsem tovrstno literaturo, medtem ko druge zanimajo stripovske novosti, želijo si iti naprej s časom in iščejo v stripih kvaliteto.«
Odnos do stripa se spreminja
»Ko sem bil jaz otrok, se je dalo dobiti stripe v kioskih, a odnos večine staršev do stripov je bil takšen, da si si ga moral kupiti sam, s svojo žepnino. Moji so bili sicer super, zelo liberalni, a se dobro spomnim, ko je v osemdesetih izšel Miki Muster, prvič vezan v zvezke, in sem jih imel seveda vse. Okoli petnajst sem jih posodil sosedu, in ko ga je mama zalotila da jih bere, mu je vse vrgla stran. Sploh ga ni vprašala, od kod je to prišlo,«
Cankar
»Dober projekt, sploh od Žige X Gombača in Tanje Komadina mi je všeč,«
Letos kar devet superherojskih filmov
»Mislim, da se za prihodnost stripovske kulture ni bati,«
Članek je bil objavljen v reviji STOP.
