Narobe svet

Barbara Bradač
02.03.2021 03:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Medtem ko je znova skoraj v celoti steklo javno življenje v državi, saj so odprte vse trgovine, javni potniški promet deluje, prav tako frizerji, kozmetičarke, avtoservisi, odprte so tudi knjižnice, muzeji in galerije, prepovedano ni niti potovati v tujino, se še naprej od doma šola večina dijakov. In medtem ko se celo najdejo rešitve in načini, da gostilne vsaj za nekatere odprejo vrata, se že peti mesec ne najde primeren model, ki bi omogočal izobraževanje v šoli tudi za dijake prvega, drugega in tretjega letnika. Nekateri se šolajo na daljavo skoraj že eno leto. Marsikaj je torej dovoljeno, samo v šoli se ne smejo vsi učiti in pridobivati znanje in veščine.

Dijaki, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, so želeli le, da bi jim na ministrstvu za izobraževanje prisluhnili, zakaj je nujno odprtje srednjih šol po modelu, ki bo to varno omogočal. Pa si nihče ni zanje vzel na ministrstvu niti šolske ure časa, niti preko zooma ne. Besedo so jim vzeli in v stiski so nekateri dijaki to nestrinjanje mirno izrazili tudi na ulici. In tako so si besedo dijaki vzeli sami in le opozorili, naj ministrstvo najde način za njihovo vrnitev v šolo. Danes, ko mladim očitamo, da so apatični, pasivni, da nič ne naredijo, so se opogumili, se organizirali ter civilizirano, mirno in odgovorno z upoštevanjem ukrepov za preprečevanje virusa niso več bili tiho. Prišli so na trg, stali oddaljeni drug od drugega, prebrali so govore in nosili transparente s skupnim sporočilom - najdite možnosti, da nam varno odprete šole, ker se želimo izobraževati v šoli. Njihova domovina pa jim preko policije sporoča, da to ni prav. Zaradi protesta, kjer so mladi zahtevali, da se vrnejo v šole, da naj se jim vrne prihodnost, da se želijo izobraževati v šoli, dobivajo denarne kazni in pozive na sodišče. Narobe svet, je zapisal dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani. Če ne bi grozilo tudi do 4000 evrov kazni, bi to lahko sodilo v Toti list ali vsaj v rubriko Saj ni res, pa je.

Pa ne samo to. Če velja prepoved zbiranja zaradi preprečevanja širjenja virusa, ne bi smeli stati v vrsti niti za testiranje niti pred pošto ali banko, ker je tudi to zbiranje. Pa tam celo brez razdalje in brez maske ni to prav nič narobe. Razen če se s prepovedjo zbiranja zasleduje cilj, ki ga podpirajo tudi policisti. Seveda danes policija zatrjuje, da je bilo kršiteljem na kraju samem vse pojasnjeno in bo spet štela beseda proti besedi, beseda dijaka proti besedi policista. Katera bo imela večjo težo, je najbrž retorično vprašanje.

Veliko odraslih, ki pravijo, kako računajo na mlade, da na mladih svet stoji, je mladim obrnilo hrbet. Pa tudi sedaj jih puščajo na cedilu. Pogosto slišimo, kako pomembno je zadržati mlade, da ne bi odhajali v tujino, jih opremiti z znanjem, da bi imeli družba in država perspektivo. A ko se mladi aktivno zavzamejo za pravico do šolanja in s tem prepoznajo tudi pomen znanja ter so kritično razmišljujoči, jih ta država očitno raje "nagradi" s plačilnimi nalogi.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta