
Posameznik, ki pred uradnim organom izrazi namero, da bi rad zaprosil za mednarodno zaščito, mora biti obravnavan kot vlagatelj namere. Z njim mora biti opravljen predhodni postopek, nato pa mora biti prepeljan v azilni dom, kjer se uradno izvede podaja prošnje za mednarodno zaščito," pojasni Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra (PIC). A beguncu ali migrantu ni treba pravno pravilno ali v jasnem jeziku zaprositi za azil. "Postopkovna direktiva EU določa, da je dolžnost policije, da osebi pove, da lahko zaprosi za mednarodno zaščito in tudi, kako to stori, če lahko policija iz navedb sklepa, da gre za osebo, ki beži pred preganjanjem, ki jo upravičuje do mednarodne zaščite. Če policija tega ne naredi, gre za omejevanje in oviranje dostopa do azilnega postopka," pravnica pojasni mejo med pravno skladnim in protipravnim ravnanjem oblastnih organov. O upravičenosti prošnje za mednarodno zaščito pa ne odloča policija, ampak organi notranjega ministrstva, v pritožbenih postopkih pa sodišča. In ko posameznik zaprosi za azil, ne velja več, da je ilegalno vstopil v državo.

Manj prošenj, več vračanj
Urša Regvar je bila konec junija del misije PIC in Amnesty International Slovenije, ki je obiskala Veliko Kladušo in Bihač. Tam so želeli preveriti poročila o beguncih in migrantih, katerih prošenj za mednarodno zaščito slovenska policija ni upoštevala, ampak jih je vrnila hrvaškim kolegom, ki so jih nato pregnali v BiH. "Smo organizacija, ki zagotavlja pravno pomoč in zastopanje prosilcem za mednarodno zaščito. To je naša dolžnost," pojasni razloge, h katerim je prispevalo še to, da so junija tudi sami opazili upad števila vloženih prošenj za azil. To potrjujejo tudi uradni podatki notranjega ministrstva Vesne Györkös Žnidar: število vloženih prošenj je bilo junija 267, kar je 98 manj kot maja. V istem obdobju je slovenska policija izvedla nekajkrat več vračanj oseb zaradi ilegalnega prečkanja meje hrvaškim represivnim organom: maja je bilo takih vračanj 146, junija jih je bilo 631. Ob tem je policija junija zabeležila manj ilegalnih prestopov meje kot maja: junija je bilo teh 990, kar je 231 manj kot mesec prej.
990
ilegalnih prestopov je junija beležila policija
Iz Sirije bežijo, da bi "potovali"
O razmisleku, ki vodi policijsko delo, govorijo pojasnila v uradnih poročilih. Maja so zapisali: "Na opazno zmanjšanje števila vrnjenih oseb v sosednje države še naprej vpliva večje število podanih namer za podajanje prošnje za mednarodno zaščito, saj ilegalni migranti izrabljajo podajanje prošenj za mednarodno zaščito za nadaljnje potovanje. Ugotavljamo, da je ta modus prisoten na celotnem območju Zahodnega Balkana, saj ilegalni migranti takoj ob prijetju izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito in nato zapustijo nastanitvene kapacitete z namenom nadaljevanja nedovoljenih migracij. Ta modus se bo zaradi narave nastanitve (nastanitev odprtega tipa) nedvomno nadaljeval." Junija, potem ko se je več kot za štirikrat povečalo število beguncev in migrantov, ki so jih vrnili na Hrvaško, so zapisali: "Število izročenih tujcev se je opazno povečalo tudi zaradi krepitve sodelovanja s hrvaškimi varnostnimi organi. Kljub temu število še vedno ni primerljivo s številom ilegalnih prehodov."
Temu nato sledita ponovljena majska razlaga, da begunci in migranti zaprosijo za azil, da bi lahko "potovali naprej", in slabo prikrit predlog, da bi prosilce za azil - ljudi, ki so v Evropo pribežali, da bi tu našli zatočišče - začeli zapirati v "nastanitve zaprtega tipa".

Ni pravice (do azila)
"Nadzora nad tem, kaj se dogaja na meji in kako tam policija izvaja azilne postopke ter ali ljudi primerno informira o njihovi pravici, da zaprosijo za azil, ni – tega nevladne organizacije ne izvajamo," pravi Urša Regvar. "A naloga in dolžnost policije je, da zagotovi, da ravna skladno s pravno ureditvijo." V Veliki Kladuši je pravnica zbrala več deset pričevanj ljudi, ki so imeli fizične dokaze, da so bili v Sloveniji.
"Dokumenti v slovenščini, ki sem jih evidentirala, so plačilni nalogi in zapisniki o pridržanju. Večina oseb ni dobro razumela postopka niti dokumentov, ki so jih podpisovali. Pri plačilnih nalogih so razumeli to, da morajo plačati 'kazen'. In nekateri, ki so imeli dovolj denarja pri sebi, so dejansko plačali," pojasni fotografije dokumentov, ki dokazujejo, da je slovenska policija "polovičko" v višini 230 evrov zaračunala in nato prejela celo od sirskih državljanov. Oglobljeni so bili zaradi ilegalnega prehoda meje, kršena jim je bila pravica zaprositi za azil. Odgovorov policije na naša vprašanja do konca redakcije včeraj še nismo prejeli.