Slavne operne pevke, poročene dame, mične gospodične, med njimi katera prav usodna, so ob soprogi Elviri navdihovale ljubezensko življenje slavnega in postavnega Puccinija. Z njimi je prišla tudi vrsta škandalov, ki so polnili takratne časopisne stolpce. Na vprašanje nekega novinarja, ali je res, da je strasten lovec, je maestro slikovito odgovoril: "Sem lovec na divje race, operne librete in atraktivne ženske." Zapuščina po njegovi smrti je bila bajna, dovolj vabljiva (kolikor je je še ostalo), da se še danes najdejo "njegovi potomci", ki bi radi dokazali, da imajo skupno DNK in se postavili v vrsto za finančni izplen.
Škandal največjih razsežnosti in posledic je povezan s strahotnim samomorom njegove služkinje Dorie, ki jo je njegova bolestno ljubosumna žena Elvira neupravičeno obtožila razmerja s Puccinijem. Italijanski režiser Paolo Benvenuti je sledil govoricam in zgodbi, ter odkril, da se je Elvirinemu budnemu očesu izmaknilo razmerje med Puccinijem in Dorijino sestrično Giulio, okronano z rojstvom sina Antonia. Nezakonski sin, izrezan Giacomo Puccini, je sicer že pokojni, a v bližini Pise živi mladenič, domnevno Puccinijev pravnuk, ki je na las podoben slavnemu skladatelju v mladih letih.
Od Puccinija do Rolling Stonesov
V njegovem rodnem mestu Lucca velja še izpred Puccinijevih časov stara tradicija prirejanja svečanih poletnih koncertov, s katerimi dokazujejo, kakšen neizčrpen glasbeni vir je skrit v tem prelepem toskanskem kraju. Navsezadnje je glasbena dinastija Puccinijev slovela v Italiji že štiri generacije pred najbolj proslavljenim članom Giacomom. Še danes ga v celem letu domala ni večera, ko ne bi v Puccinijev spomin v cerkvi San Giovanni priredili koncerta najznamenitejših arij iz njegovih oper (po zelo dostopnih cenah). Če je občinstvo v Puccinijevih časih na prelomu preteklega stoletja poslušalo pretežno klasično glasbo, danes v slikoviti Lucci nadaljujejo bogato glasbeno tradicijo tudi z vsakoletnim odmevnim poletnim festivalom sodobnih izvajalcev: od letošnjega Robbieja Williamsa, do lanskega Neila Younga ali prihajajočih Rolling Stonesov v drugi polovici septembra. Turisti Lucco nesporno povezujejo z Giacomom Puccinijem, kar ovekovečijo s selfiji pred spomenikom markantnega skladatelja z večno cigareto v roki na intimnem trgu ob njegovi rojstni hiši.
Bil je peti od sedmih otrok, očeta je izgubil pri šestih letih starosti. Mamina vdovska pokojnina je bila v glavnem namenjena glasbenemu izobraževanju obeh sinov, zato so živeli bolj ali manj revno. Da je opera njegovo življenjsko poslanstvo, je sklenil po ogledu Verdijeve Aide v Pisi, kamor se je odpravil kar peš, dobrih 15 kilometrov daleč. Prvo glasbeno izobrazbo je prejel v Lucci, bil organist v številnih cerkvah, igral klavir v mnogih turističnih krajih in bordelih, da je zaslužil za cigarete in ženske, oboje je bila njegova šibkost celo življenje. Z 20 leti je s pomočjo štipendije nadaljeval šolanje na milanskem konservatoriju, kjer je diplomiral leta 1883. V času študija ter vse do svojih dobrih tridesetih let je tolkel precejšnjo revščino. Prvi uspeh je doživel 1884 z enodejanko Le Villi, prodrl z Manon Lescaut (1893) in se med skladateljske operne zvezde povzdignil z La Boheme (1896).
Beg s poročeno žensko
V Lucci je spoznal svojo bodočo ženo Elviro in že zveza z njo je izzvala škandal. Bila je soproga Puccinijevega znanca in mama dveh otrok, ki je bila od 25-letnega učitelja poleg učnih ur klavirja deležna še česa več. Dve leti kasneje je bilo nezaslišano, da si je s Puccinijem noseča Elvira dovolila zapustiti moža, skupaj s šestletno hčerko Fosco. Pred obrekovanji in pred grožnjami Elvirinega moža, prav tako velikega ženskarja, sta se skrila v hiši v kraju Caprino blizu jezera Como. Hišo, v kateri je Puccini napisal ne posebej uspešno opero Edgar, so predlani prodali za 400 tisoč evrov. Leta 1886 se jima je rodil sin Antonio, poimenovan po skladateljevem pradedu, Elvirina ločitev pa ni bila mogoča. Pucciniju je takšna situacija verjetno ustrezala, da je lahko negoval druge "majhne vrtičke", kot je imenoval svoje številne skoke čez plot. Pri Elviri je njegova nezvestoba kulminirala v ljubosumju in obupu. Bojda celo tako, da mu je v kavo podtikala bromid, v žepe vstavljala kafro za zmanjševanje njegove spolne sle, ga zalezovala, brala njegova pisma in obračunavala z njim. Elvirina bolestna ljubosumnost je našla svoje mesto v operi Tosca.
Nova muza na obzorju
Ob nastajanju opere Madame Butterfly v letu 1900 je bila nova muza, ki ga je navdihnila, 18-letnica z vzdevkom Corrina. V triletnem razmerju je postal z njo tako obseden, da je celo nameraval zapustiti "mračno" partnerico Elviro, ki mu je zato zagrozila z gladovno stavko. A se je razpletlo nekoliko drugače. Leta 1903 je ponovno polnil časopisne stolpce z bombastičnimi naslovi kot "Avtomobilska katastrofa maestra Puccinija". Bil je eden prvih lastnikov avtomobila v Italiji, a s precej "težko" nogo. V bližini Lucce je doživel eno prvih prometnih nesreč nasploh (takrat je vozil njegov šofer), v kateri je utrpel opekline in zlom noge, kar ga je spravilo v posteljo za nekaj mesecev. Naključno je bil v isti noči umorjen tudi Elvirin mož Narciso, nad katerim se je znesel mož ene od njegovih ljubic. Po 17 letih partnerske zveze s Puccinijem je Elvira ovdovela in bila prosta. Puccini si je bolj želel poroke s svojo ljubico Corrino, a sta ga njegova sestra ter založnik in mentor Ricordi prepričala, da je najel zasebnega detektiva, ki je odkril, da ima mladenka razmerje še z drugim moškim. Puccinijeva jeza se je zlila v žaljivo in obtožujoče pismo, namenjeno mladenki, ki pa se ni dala kar tako odgnati. Zagrozila mu je z javnim razkritjem njune zveze, kar bi sprožilo nov škandal. Razvezan Puccinijev mošnjiček je pomiril sovražne strasti, a ponižanju se ni mogel izogniti. Po obveznem desetmesečnem žalovanju in teden po dokončanju opere Madame Butterfly (po njegovem mnenju najboljše opere), v kateri naj bi bil prav razhod s Corrino botroval tragičnemu zadnjemu dejanju, sta se leta 1904 Puccini in Elvira poročila.
Največji škandal v Italiji
Puccini je svojo glasbeno genialnost prelival v izjemno operno glasbo v nočnih urah ob litrih popite kave in verižnem kajenju cigaret, ki so bile najverjetneje vzrok raka na grlu, za katerim je kasneje zbolel. Njegova najboljša dela, Manon Lescaut, La Boheme, Tosca in Madame Butterfly (vsa poimenovana po ženskah), so nastajala v obdobju med letoma 1894 in 1904, nato pa je potreboval dobrih šest let za dokončanje naslednje opere La fanciulla del West (Dekle z zahoda), ki je bila premierno predstavljena v newyorški Metropolitanski operi pod taktirko Artura Toscaninija in z Enricom Carusom v glavni vlogi. Opera ni dosegla takšnega uspeha kot predhodna operna dela. Kaj se je zgodilo, da je znani in cenjeni skladatelj fin de siecla nato za dolgo obdobje umolknil? Do pred dobrim desetletjem se je ugibalo, ali je razlog v samomoru njegove 23-letne služabnice v vili v Torre del Lagu, ki je leta 1909 po zaužitju strupa umirala pet dni.
Iz Puccinijevih pisem, namenjenih poročeni Angležinji Sybil Seligman, sprva ljubici, nato pa dosmrtni zaupni prijateljici, se da razbrati del zgodbe o njegovi bolestno ljubosumni ženi, ki je javno obtožila služabnico Dorio, da je cipa, ki leta za njenim možem, jo oklofutala in ji zagrozila z utopitvijo v jezeru. Doria se je v agoniji s pismom obrnila na skladatelja in najverjetneje je njegova največja napaka strahopetnost, da ni na licu mesta razčistil situacije. Družina Manfredi je obtožila Elviro za Dorijino smrt in jo tožila za obrekovanje. Sodišče je zahtevalo avtopsijo in izkazalo se je, da je bilo dekle še devica. Takrat 39-letno Elviro so obsodili na dobrih pet mesecev zapora, a je Puccini družini Manfredi izplačal visoko vsoto dvanajst tisoč lir, da so umaknili obtožnico. "Puccinijev škandal" je takrat močno razburkal italijansko javnost in tudi psihološke posledice v družini so bile velike. Puccini je zagrozil z ločitvijo in od takrat je bil njegov zakon zgolj še formalnost. V svojem zadnjem nedokončanem opernem delu Turandot (dokončala sta ga Arturo Toscanini in Franco Alfano), je mesto dobila tudi Doria v vlogi mlade služkinje Liu, ki raje umre, kot da izda moškega, ki ga ljubi. Opera še posebej žanje svetovno slavo med opernim občinstvom od leta 1998, ko so jo za skoraj 13 milijonov evrov produkcijskih stroškov pod taktirko Zubina Mehte uprizorili na odru v Pekingu.
Po detektivsko za zgodbo
Na lov za zgodbo izpred skoraj stotih let, ki razkriva nezvestobo, ljubosumje, maščevanje in obup, se je podal italijanski režiser Paolo Benvenuti in jo razkril v filmu Puccini in dekle iz leta 2009, predvajanem na beneškem filmskem festivalu ob 150. obletnici skladateljevega rojstva.
Režiser Benvenuti je poznal Puccinijevo navado, da se je pri skladanju opere vedno zaljubil v novo žensko in jo prenesel v osrednji operni lik. Puccinijeve besede so namreč bile: "Tistega dne, ko ne bom več zaljubljen, mi lahko pripravite pogreb." Režiserja je močno zanimalo, katera ženska je v operi Dekle z zahoda, ki jo je Puccini tako dolgo pisal, navdihnila vodilni lik Minnie, ki vodi saloon v kalifornijskem rudarskem naselju. Sledil je govoricam v Torre del Lagu, da naj bi to bila mlada in energična 19-letna Giulia Manfredi, sestrična Puccinijeve služkinje Dorie. Delala je v krčmi Chalet Emilio, prav nasproti Ville Puccini, v kateri še danes strežejo domačinom in zvedavim turistom. Njeno razmerje s Puccinijem se je začelo leta 1908 in je trajalo do njegove smrti. Giulia je leta 1923 rodila Puccinijevega sina, tudi ta je bil Antonio, in ga dala v rejo medicinski sestri v Piso. Vsak mesec je bila nakazana zavidanja vredna vsota denarja v višini tisoč lir za vzdrževanje otroka, ki je presahnila po Puccinijevi smrti leta 1924, 15 mesecev po otrokovem rojstvu.
