Na Zanzibarju najprej vrata, potem šele hiša

Kaj imajo skupnega cimet, poper in klinčki, trgovina s sužnji, kokosove palme nad peščenimi plažami in Freddie Mercury, sloviti pevec skupine The Queen? Na prvi pogled nič, a začimbe in kokosove palme lahko misel zapeljejo na kak tropski otok. Na Zanzibar, otok ob vzhodni afriški obali, niti 30 minut leta z letalom oddaljenega od tanzanijske prestolnice Dar es Salam.

Preprodali so po 50 tisoč sužnjev

Zanzibar je poleg Mauricijusa, Madagaskarja, Tahitija, Bora Bore in Guadaloupe eden najbolj privlačnih in eksotičnih otokov na planetu. Preplet kultur različnih narodov in ver ter navad se na otoku kaže na vsakem koraku. A še po nečem je Zanzibar znan povsod po svetu. Po trgovanju s sužnji. Do 50 tisoč sužnjev na leto so v začetku 19. stoletja preprodali na otoku. Mnogi, tudi sultan, ki je bil v tem času na oblasti, so s trgovanjem z ljudmi zaslužili neverjetno bogastvo, na brutalno trgovino danes spominjajo manjši muzej in spomenik sužnjem prav pod drevesom, kjer so mnoge privezali, da so si jih trgovci med nakupovanjem ogledali. Šele ko so Angleži pridobili odločujoč vpliv na otoku, se je začel boj proti trgovanju s sužnji. Na pomoč so prišle celo kraljeve bojne ladje, a jih je bilo premalo, da bi lahko bile učinkovito nadzirale številno močnejšo floto ladij trgovcev s sužnji, ki so plule pod francosko, špansko, portugalsko in ameriško zastavo. Več desetletij je trajalo, da je trgovina s sužnji zamrla, veliko zaslug za to ima tudi David Livingstone, angleški raziskovalec Afrike. Večino svojih odprav je namreč začel in zaključil prav na Zanzibarju, kjer je imel svojo rezidenco. Njegova hiša v Stone Townu stoji še danes, v njej je že nekaj let sedež osrednje turistične organizacije Zanzibarja.

Kolikor cvetov, toliko družin

Seveda vsaka vrata pripovedujejo svojo zgodbo oziroma povedo veliko o lastniku hiše, ki jo krasijo, in imajo tudi veliko simbolike. Če so vrata okovana, to pomeni, da hišo varujejo pred zlimi duhovi. Če je na oboku vrat cvetje (obok nad vrati je sicer značilen za indijski slog), število cvetov pomeni, koliko družin živi v hiši. Vzorec, ki prikazuje vinsko trto, pomeni, da se družina ukvarja z začimbami, valovit vzorec pa, da za vrati živi družina pomorščakov. Najbolj kompleksne vzorce na zanzibarskih vratih imajo pripadniki Arabcev, najbolj enostavna so vrata skupine Svahili. In še zanimivost v zvezi z znamenitimi vrati - praviloma so za bodočo hišo najprej postavili vrata in šele potem začeli graditi zidove.

Arabci za blage, Indijci za ostre

Turisti jih seveda vneto kupujejo, težko se je odreči lepo zapakiranim začimbam, ki kar kličejo, da jih uporabimo. Sploh če na otoku poskušamo njihove značilne jedi. V katerih se, tako kot v marsičem drugem na otoku, zrcalijo vsi mogoči vplivih različnih kultur, ki so se skozi stoletja mešale na otoku. Arabci na primer so prispevali blage začimbe, Indijci bolj ostre. Pod njihovim vplivom pripravljajo tudi na Zanzibarju različne karije, a v še večji meri jedi iz riža, številnih začimb in mariniranega mesa, ki jih dokončajo v pečici, znane pa so pod imenom biryani. Sveže sadje - različne sorte banan, slasten in sladek ananas, mango, številno sadje, ki ga v Evropi le redko vidimo, če pa že, je precej bledega okusa glede na okus v okolju, kjer raste. Iz sadja pripravljajo tudi številne napitke, mešane s kokosovim mlekom na primer. Čaji in kava so obvezni pri skupnem posedanju pri mizi. Zraven teknejo žepki iz riževega testa z različnimi nadevi. Ribe in morski sadeži so pogosto ne le na jedilnikih domačinov, pač pa tudi v ponudbi na tržnicah in lokalih. In so še kako slastni.