Boris Jaušovec
Poslovni računi največje hrvaške ladjedelnice Uljanik v Pulju so blokirani, je sporočila hrvaška Finančna agencija Fina. Kdo je blokiral račune, uradno ni znano. Hrvaška radiotelevizija HRT je poročala, da naj bi bila to storila podjetja, ki so puljski ladjedelnici prodajala orodja, plin in opremo ter dobavljala delovno silo. Med njimi naj bi bilo tudi hrvaško elektrogospodarstvo, to je HEP. Državno odvetništvo Dorh pa je že v ponedeljek v puljsko ladjedelnico poslalo policijo, da preveri poslovne papirje. Vodstvo Uljanika je v sporočilu za javnost poudarilo, da v njih ne bodo našli nobenih nepravilnosti, saj da Uljanik posluje transparentno in na Zagrebški borzi kotira že od leta 2004. Več tednov policija preiskuje tudi poslovanje reške ladjedelnice 3. maja, ki je prav tako članica skupine Uljanik.
300 tisoč kvadratnih metrov zemljišč ob morju premore puljska ladjedelnica
Čudežna beseda diverzifikacija
Skupina Uljanik se bori z negotovostjo in z grožnjo stečaja. Lani je Uljanik poslovno leto končal s 1,25 milijarde kun (160 milijonov evrov) izgub. Gianni Rossanda, predsednik uprave skupine Uljanik, je pred enim tednom že ponudil odstop. Posnemali so ga ostali vodilni direktorji v skupini. Odstop je ponudil še nadzorni svet. Po telefonu smo govorili z njegovim podpredsednikom in sindikalistom, ki je bil v času stavke predsednik stavkovnega odbora, Đinom Šverkom: "Vse te dubioze (dvomljive terjatve, op. p.) so se začele lani, izgube smo prelagali na naslednje obdobje, od države pa smo kar 364 dni čakali na jamstva za kredite. V Uljaniku namreč izdelujemo tri svetovne prototipe ladij: ena bo nosila vetrne elektrarne, druga bo križarka za severni pol, na kateri bosta helikopter in podmornica, in tretja je drezer, torej kopač morskega dna do 40 metrov globine. Samo za zadnjo bomo iztržili 180 milijonov evrov, kar bi opazno dvignilo hrvaški BDP. Po krizi, ko ni bilo dela, smo naenkrat začeli dobivati številna naročila, zanje pa nismo imeli dovolj delavcev, za kar je bila kriva država. Če smo potem zamujali pri eni ladji, se je to poznalo pri naslednjih opravilih, za zamude pa smo plačevali penale. Vse slabo se je samo še potenciralo. Tako je letos ladjedelnico zapustilo že 400 delavcev, ki so si delo poiskali drugje, v tujini, največ v Trstu in Tržiču."
Štirje možni scenariji
Zagrebški dnevnik Jutarnji list je včeraj pisal o štirih mogočih scenarijih za Uljanik, ki jih preigrava hrvaška vlada. Za najverjetnejšega je časopis ocenil predstečaj skupine Uljanik. Prvi scenarij vlade je sicer poiskati novega močnega strateškega partnerja, morda v Nemčiji, morda na Kitajskem. Skupina Uljanik naj bi namreč za preživetje sedanje likvidnostne krize nujno potrebovala 100 milijonov evrov. Drugi scenarij, kot rečeno najverjetnejši, je predstečaj. Zanj bi najprej ločili reški 3. maj od puljskega Uljanika. Reška ladjedelnica namreč ima dovolj poslov in naročil, da lahko preživi vsaj še dve leti, Uljanik pa naj bi doletela likvidacija, delo bi obdržalo le okoli 2000 delavcev. Tretji scenarij je zelena luč za program prestrukturiranja iz Evropske komisije, ki so ga pripravili s sedanjim strateškim partnerjem Kermas energija. To podjetje bi za drugo fazo prestrukturiranja sicer od vlade potrebovalo jamstva za 200 milijonov evrov kredita, kar pa mora Evropska komisija šele odobriti. Zadnji, četrti scenarij, naj bi bil hiter stečaj in takojšnje prestrukturiranje skupine Uljanik. Takšni ladjedelnici v Pulju in na Reki bi nato ponudili novim kupcem.
Odpovedi naročil
Kriza v družbi se je še povečala, saj so naročniki v začetku septembra Uljaniku odpovedali naročilo izgradnje kar štirih ladij. Kupcem je postalo jasno, da ne bodo izdelane pravočasno. Tako je družba Automarine Transport Inc. s Kajmanskega otočja odpovedala naročili za dva trajekta, namenjena za prevoz avtomobilov in tovornjakov. Ena od teh ladij je že bila splavljena in je končana 80-odstotno. Naročila za še dve podobni ladji, ki pa ju v Uljaniku niso še niti začeli graditi, je odpovedala tudi norveška Siem Shipping Inc. Pravzaprav naj bi bil tudi Automarine Transport del te norveške družbe. Prvi dve ladji naj bi stali 46 milijonov evrov, drugi dve pa dobrih 53 milijonov evrov. Še maja je veljalo, da Uljanik izdeluje ali ima naročila za 17 večjih ladij. Že prej je bilo odpovedanih pet naročil, piše hrvaški spletni portal Novac, eno ladjo pa so v tem času vendarle uspeli predati naročniku.
Medtem na Hrvaškem čakajo oceno EU o načrtu prestrukturiranja ladjedelnice. Uprava skupine Uljanik je načrt prestrukturiranja v Bruselj poslala konec julija, odločitev Evropske komisije pričakujejo še ta mesec. A je te dni regionalni časnik Glas Istre objavil povzetek bruseljskega dokumenta: med drugim naj bi 600 delavcev puljske ladjedelnice dobilo odpoved, dejansko je predvidena tudi sprememba namenske rabe dela zemljišč ladjedelnice za izgradnjo marine. V Uljaniku v Pulju zaposlujejo 3773 ljudi, med katerimi je 2613 redno zaposlenih, ostali pa so kooperanti. Po "optimiziranju zmogljivosti redno zaposlene delovne sile" naj bi ostalo približno 2000 redno zaposlenih, navaja puljski časnik. Dodaja, da bodo odpuščenim delavcem namenili povprečno 115.000 kun (15.540 evrov) odpravnine. Časnik poroča, da v povzetku nikjer ne omenjajo izgradnje hotelov ali stanovanj, a je predvidena določena sprememba rabe zemljišč, skupaj 300 tisoč kvadratnih metrov, ker "diverzifikacija poslovanja" predvideva razvoj infrastrukture in objektov, potrebnih za izgradnjo marine.
Spremembo rabe zemljišč namreč pričakuje strateški partner skupine Uljanik, podjetje Kermas energija, ki je, kot rečeno, v lasti enega najbogatejših hrvaških podjetnikov Danka Končara. Ta v okviru megalomanskega turističnega projekta Brijuni Riviera v neposredni bližini razvija kompleks Sveta Katarina - Monumenti. Potem ko je marca letos začel partnerski odnos z Uljanikom, so hrvaški mediji poročali, da naj bi se puljska ladjedelnica osredotočila na izdelavo manjšega števila bolj zahtevnih ladij ter na servisiranje potniških križark in velikih jaht. Končar je podobno storil po prevzemu ladjedelnice Brodotrogir.
